Dan slovenskega športa: 23. september je praznik gibanja
Kdaj si nazadnje naredili nekaj aktivnega samo zase in ne za objavo na socialnih omrežjih? 23. september je odlična priložnost za to. Dan slovenskega športa nas spominja, da šport ni rezerviran za tekmovanja in medalje, temveč je lahko tudi preprost sprehod, kolesarjenje, pohod ali rekreativna vadba s prijatelji.
Slovenci imamo šport radi. To dokazujejo tako vrhunski rezultati naših športnikov kot tudi polna športna igrišča, dvorane, fitnes centri, planinske poti in koče. Prav šport in redna telesna dejavnost imata pomembno vlogo pri skrbi za zdravje in dobro počutje, zato je 23. september že nekaj let poseben dan za vse, ki radi ostajamo aktivni.
Šport je praznik
23. september je Dan slovenskega športa, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije leta 2020 razglasil na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
Na ta dan ni pomembno, katero športno aktivnost izberemo. Lahko obujemo športne copate, skočimo na kolo, se odpravimo na pohod, napihnemo žogo, razgrnemo podlogo za jogo ali skočimo v vodo. Šteje prav vsaka oblika telesne dejavnosti.
Namen praznika je spodbuditi čim več ljudi, da se vsaj za trenutek ustavijo in naredijo nekaj zase. Šport namreč ni namenjen le vrhunskim športnikom. Je del vsakdanjega življenja in lahko pomembno prispeva k zdravju, dobremu počutju, povezovanju in razvijanju pozitivnih vrednot.
Od Južnega Sokola do današnjega športa
Začetki organiziranega športa na Slovenskem segajo v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj organiziranega športa, športnih društev, športa v šolah in izobraževanja športnega kadra.
V več kot stoletju in pol se je šport pri nas močno razvijal. Danes slovenski športniki z uspehi na največjih tekmovanjih predstavljajo Slovenijo po svetu, hkrati pa s svojimi dosežki številne spodbujajo, da se tudi sami ukvarjajo s športom.
Šport ima tako dvojno vlogo. Po eni strani prinaša vrhunske rezultate in trenutke, ob katerih navijamo za slovenske predstavnike, po drugi pa je pomemben del zdravega vsakdanjega življenja.
Dan, ko je prvič zazvenela slovenska himna na olimpijskih igrah
Datum 23. september ni bil izbran naključno. Na ta dan leta 2000 je na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna v čast slovenskemu olimpijskemu zmagovalcu.
Zdravljica je takrat zazvenela ob uspehu veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca. Ta trenutek je postal pomemben del slovenske športne zgodovine in eden od simbolnih razlogov, zakaj je 23. september postal Dan slovenskega športa.
Praznik tako povezuje vrhunski šport z vsakdanjo telesno dejavnostjo. Sporoča, da šport ni le osvajanje medalj, ampak tudi sprehod, rekreacija, igra, kolesarjenje, pohod ali katerakoli druga oblika gibanja.
Kako je Slovenija dobila svoj športni praznik?
Ideja o posebnem prazniku slovenskega športa se je oblikovala že pred letom 2020. Za njegovo razglasitev so si več let prizadevale različne športne organizacije, med njimi Športna unija Slovenije, Sokolska zveza Slovenije in Fakulteta za šport. Leta 2019 se je pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez povezala širša športna skupnost. Pobuda za razglasitev praznika je dobila podporo številnih državnih in športnih institucij.
Pomemben korak je bil narejen 1. oktobra 2019, ko je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor organiziral sprejem in simbolno podprl prizadevanja za razglasitev praznika. Istega dne je pobudo obravnaval tudi pristojni odbor Državnega zbora in ji izrekel soglasno podporo.
Po nadaljnjih postopkih je Državni zbor 18. junija 2020 s 74 glasovi za in enim proti sprejel spremembo zakona o praznikih in za Dan slovenskega športa določil 23. september.
Šport za vse generacije
Dan slovenskega športa ni namenjen samo profesionalnim športnikom. Njegovo sporočilo je širše – gibanje je namenjeno vsem. Za nekoga je to lahko jutranji tek, za drugega sprehod po mestu, izlet v hribe, rekreativna vadba ali nekaj minut raztezanja. Pomembno je, da najdemo obliko aktivnosti, ki nam ustreza in jo lahko vključimo v svoj vsakdan.
Tudi študenti se pogosto srečujejo z dolgim sedenjem, učenjem in številnimi obveznostmi, zato je gibanje še toliko pomembnejše. Že kratek sprehod med učenjem, vožnja s kolesom do fakultete ali rekreativni šport s prijatelji so lahko preprost način, da v vsakdan vključimo več telesne dejavnosti.
23. september povezuje Slovenijo in Evropo
Dan slovenskega športa sovpada tudi z začetkom Evropskega tedna športa, pobude Evropske komisije, katere namen je spodbujanje telesne dejavnosti in skrbi za zdravje.
Na ta način 23. september ni pomemben le za slovenski šport, ampak je del širšega evropskega prizadevanja za bolj aktiven življenjski slog.
Naj bo šport del vsakdana
Dan slovenskega športa je predvsem opomnik, da za gibanje ne potrebujemo nujno vrhunske športne opreme, tekmovalnih ciljev ali posebnega razloga. Dovolj je že odločitev, da se premaknemo.
Šport povezuje ljudi, spodbuja pozitivne vrednote in prispeva k zdravju ter dobremu počutju. Zato 23. september ni le praznik slovenskih športnih uspehov, temveč tudi praznik vseh, ki se gibamo – ne glede na starost, znanje ali športno disciplino.
Naj bo 23. september spodbuda, da obujemo športne copate, zavrtimo pedala, se odpravimo na sprehod ali preprosto naredimo nekaj aktivnega zase. Šteje vsak korak.
DOSTOP.si / EŽ
Unsplash
