Štipendije

Študentska organizacija Slovenije podpira predlog ZUPJS 711-VIII

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) podpira Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (EPA: 771 – VIII), ki ga je 16. 9. 2019 v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom.

.

Namen predloga zakona je izvzem kadrovskih štipendij in dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo dijakov in študentov (študentsko delo) do višine posebne osebne olajšave v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino (za leto 2019 ta znaša 3.302,70 eurov, z davčnim letom pa s sprejemom ZDoh-2Z 3.500,00 eurov), iz cenzusa za izračun pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Predlagatelj predvideva, da se bo posledično izboljšal položaj družin dijakov in študentov, ki opravljajo takšno delo, ter družin dijakov in študentov z več otroki.

Na ŠOS že od sprejema Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljevanju: ZUPJS) leta 2010 opozarjamo na njegove anomalije. Med njimi je ena glavnih upoštevanje prihodkov iz študentskega dela v cenzus za izračun upravičenosti in višine prejemkov socialne pomoči (npr. Študentski memorandum  iz leta 2017, str. 20-21). Medtem ko dijaki in študenti preko koncesijske dajatve iz študentskega dela dejansko prispevamo v štipendijski sklad, so tisti dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo zaradi šibkejšega socialnega položaja, prikrajšani za socialne transferje po ZUPJS. Ker se prihodek iz študentskega dela upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do npr. državne štipendije se pogosto zgodi, da prav tisti dijaki in študenti, ki delajo zaradi slabšega socialnega položaja, niso upravičeni do državne štipendije, ali pa je ta nižja, kot bi sicer bila.

To gotovo ni ureditev, ki bi pripomogla k večji aktivaciji dijakov in študentov in spodbujala mlade, da se vključujejo na trg dela.

To potrjujejo tudi podatki raziskave mednarodno primerljive raziskave Evroštudent VI, ki kažejo, da študenti, ki so najbolj odvisni od podpore družine delajo več kot tisti, ki so odvisni predvsem od štipendij

Druga rešitev predloga zakona pa je izvzem kadrovskih štipendij iz ugotavljanja upravičenosti in izračuna višine transferjev po ZUPJS. V tem trenutku so kadrovske štipendije edina vrsta štipendije, ki se podeljuje po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18, v nadaljevanju: ZŠtip) in ki se upoštevajo pri izračunu cenzusa za pridobitev pravice po ZUPJS. To je sicer posledica ureditve v prvem odstavku 25. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19, v nadaljevanju: ZDoh), katerega predhodnik je že od leta 2004 določal, da so kadrovske štipendije edine od štipendij, ki predstavljajo obdavčljiv dohodek

Dodatno smo mnenja, da si kadrovske štipendije vsekakor zaslužijo večji pomen, kot ga imajo zadnjih nekaj let. Kadrovske štipendije so, v primerjavi z ostalimi vrstami štipendij, v povprečju najvišje, obenem pa z vidika dijakov oz. študentov omogočajo stik z delodajalcem, uvajanje v delovni proces, povezujejo izobraževanje s praktičnim delom in zagotavljajo zaposlitev ob zaključku izobraževanja. Delodajalci na drugi strani lahko sodelujejo v procesu razvoja kadrov, pri čemer ob zaposlitvi štipendista dobijo kvalificiran in strokovno usposobljen kader. Glede na navedeno je žalostno, da je v Sloveniji v povprečju letno okoli 1.000 kadrovskih štipendistov. Zato pozdravljamo vsak korak, ki bo pripomogel k večji promociji in privlačnosti kadrovskega štipendiranja.

Kljub temu, da bi bilo črtanje navedenega izvzema kadrovskih štipendij iz ZDoh bolj sistemska rešitev menimo, da gre za pozitiven predlog, ki bo izboljšal socialni položaj dijakov, študentov in njihovih družin.

Klemen Peran, predsednik ŠOS: “Veseli nas, da so poslanci poslanske skupine Nova Slovenija vložili predlog zakona, ki bo tistim dijakom in študentom, ki se trudijo izboljšati svoj socialni položaj in socialni položaj celotne družine, dejansko pomagal in jih za aktivnost tudi nagradil. Kljub temu pa bomo študenti še naprej opozarjali na dejstvo, da so obstoječe, predvsem državne, štipendije prenizke in si bomo prizadevali za njihov dvig. Vsekakor pa podpiramo predlog zakona, ki dijakom, študentom in njihovim družinam izboljšujejo socialni položaj.”

 

ikona pisec Študentska organizacija Slovenije – ŠOS
ikona fotograf Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close