Študentska zmešnjava Sebastjana Spitala
Vedno vse ne gre po načrtih. Še posebej če se znajdeš na španskem otoku, kjer ne poznaš nikogar, ne govoriš jezika in za povrh nimaš niti zagotovljenega prenočišča. Sebastjan Spital je optimistično in iznajdljivo obračunal z vsemi izzivi in na Tenerifih preživel nepozabno ter anekdot polno študentsko izmenjavo.
Sebastjan Spital se je tokrat namesto v komičnem večeru preizkusil v potopisnem predavanju o svoji študentski izmenjavi na Tenerifih. Seveda je tudi slednjo začinil z nekaj humorja in poslušalce na Štuku zabaval s svojo edinstveno kombinacijo zgodb in smeha. Popeljal nas je po poteh njegove Erasmus dogodivščine, ki jo je doživel v letih 2017 in 2018 v svojem absolventskem letu študija na FERI-ju. V semestru preživetem na Kanarskem otočju mu nepozabnih prigod vsekakor ni primanjkovalo …
Od Brna do Tenerifov in spanja v vrtni lopi
Sebastjan je nameraval svojo semester dolgo izmenjavo preživeti v Brnu. Zaradi neoddane dokumentacije se je zalomilo in tako je pristal na drugem, toplejšem koncu Evrope. Za absolventa elektrotehnike se je našlo prosto mesto na Tenerifih, kjer se je prelevil v študenta grafičnega oblikovanja in novinarstva. Španskega jezika ni govoril, zaradi kultnega Despacita ga je menda naravnost sovražil. Torej, znašel se je v neznanem kraju, nevešč tamkajšnjega jezika, s študentskim “budgetom” in brez prenočišča za tisto in vse naslednje noči.
Vendar je bila tudi v Sebastjanovem primeru sreča na strani pogumnih. “Posvojil” ga je buddy (domači mentor tujega študenta) slovenskega znanca in mu gostoljubno odstopil vrtno lopo svoje družine, kjer je Sebastjan na kavču prespal prvih 14 noči izmenjave. Zraven iskanja dolgoročnejšega bivališča mu je preglavice povzročalo še nerazumevanje španščine, predvsem na faksu, kjer si je bil primoran španska navodila prevajati s prevajalnikom. Trije od štirih profesorjev so mu za dobro vseh predmete predčasno zaključili s šest, pri angleščini pa si je pozitivno oceno moral prislužiti. S preglavicami na faksu je tako opravil, prav tako pa je v glavnem mestu Santa Cruz našel tudi stanovanje, v katerem je s sostanovalcema ustvaril nepozabne študentske spomine.
Odtujena osebna, nočni vzpon na najvišji vrh Španije in druge prigode
Od serijskega pitja mohitov, do odpadlih straniščnih kljuk in žurerskih vselitvenih zabav, najrazličnejših dogodivščin vsekakor ni manjkalo. Nikakor ne gre pozabiti na poškodbo sposojenega belega fiata, zaradi obiranja kaktusovih sadežev med raziskovanjem znamenitosti otoka. Vrh kopice težav pa je Sebastjan dosegel v Madridu, kamor se je odpravil na decembrski izlet. Iz njegove denarnice, ki jo je našel ležečo na tleh, je namreč izginila njegova osebna izkaznica. Tako je za dva meseca postal “izbrisan” in se zato enkrat tudi izognil policijski kazni. S prijatelji se je še peš podal na slavni vulkan El Teide, ki s svojimi 3718 metri velja za najvišji španski vrh. Ujela jih je noč, oni pa so slabo opremljeni, v trdi temi, po sedmih urah naporne hoje prispeli do rezerviranega hostla in na poti do vrha ugledali sončni vzhod. Zadnja dva tedna izmenjave pa se je Sebastjan naužil še pustnega vzdušja na drugem največjem karnevalu na svetu.
Najvišji vrh Španije je bil osvojen in začasni dokument pridobljen, Sebastjan si je moral prislužiti le še denar za povratno letalsko karto. Z oddajanjem stanovanja mu je tudi to uspelo in že je bil na poti domov. Izkušnja je minila, a spomini so ostali. Sebastjan Spital pa je na koncu pripovedi o svoji študentski zmešnjavi v preudarnem in šaljivem tonu dodal: “Nikoli ne smete obupat, če vam prvič ne rata, poskusite drugič, razen če skačete s padalom.”
Eva ŽUNKOVIČ
Eva ŽUNKOVIČ
