Izobraževanje

Učenci in dijaki že pol stoletja nimajo več pouka ob sobotah

Šolsko leto 1970/71 bo ostalo v spominu kot leto, ko ob sobotah ni bilo več pouka, šolsko leto, ki se izteka, pa po tem, da je del učencev in dijakov šolsko leto zaključil na daljavo. Od tedaj se je delež vpisanih po posameznih vrstah izobraževanja znatno spremenil, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Tako kot letos, je bil 1. september tudi pred 50 leti, ko se je začelo šolsko leto 1970/71, torek. Tisto šolsko leto pa je bilo posebno predvsem zato, ker od tedaj učenci in dijaki niso več hodili v šolo ob sobotah. Uveden je bil 5-dnevni šolski teden.

Za zvezek je bilo tedaj treba odšteti 1,15 dinarja (sedanjih 0,75 evra) v Ljubljani ali Mariboru; v Kopru in Novem mestu pa nekaj več (0,80 evra). Kdor pa se je moral pred začetkom pouka tudi ostriči, ga je to stalo 6,32 dinarja (4,12 evra).

V osnovne šole je bilo v šolskem letu 1970/71 vpisanih 217.974 učencev, od teh 28.826 v 1. razred. Od 27.617 učencev, ki so v šolskem letu 1969/70 končali obvezno osemletno šolanje, se jih je v naslednje šolsko leto kar 83 odstotkov oz. 22.895 vpisalo v srednje šole. V primerjavi s šolskim letom 2019/20 se je od tedaj delež vpisanih po posameznih vrstah izobraževanja znatno spremenil.

Letos 4000 osnovnošolcev več kot lani

Na začetku tega šolskega leta je bilo v osnovno šolo vključenih 190.156 učencev. To je skoraj 4000 več kot v preteklem šolskem letu. Vpisanih pa je bilo 900 prvošolcev manj. Po napovedih Sursa se bo trend naraščanja števila učencev v osnovnih šolah počasi začel obračati. To se kaže v zmanjševanju števila vpisanih v 1. razred, kot posledica demografskih sprememb.

Sicer pa je šolsko leto, ki se bo čez nekaj dni izteklo, posebno po tem, da je del pouka potekal na daljavo. Nekateri so šolsko leto na daljavo tudi zaključili.

V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2019/20 po podatkih Sursa vključenih 72.738 dijakov. Od tega 51,5 odstotka fantov in 48,5 odstotka deklet. Skoraj polovica dijakov (47 odstotkov) se je odločila za srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje. Nekoliko več kot tretjina dijakov (34 odstotkov) se je odločilo za splošno izobraževanje. V nižje poklicno izobraževanje je bilo vključenih 1,5 odstotka dijakov, v srednje pa 16,8 odstotka.

V srednješolskem izobraževanju sta bili izrazito moški področji še vedno Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (89 odstotkov fantov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (95 odstotkov). Izrazito ženski področji pa Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (90 odstotkov deklet) ter Zdravstvo in socialne varnosti (76 odstotkov).

Koliko je učiteljev in učiteljic?

V osnovnih šolah je v preteklem šolskem letu poučevalo 19.268 učiteljev in učiteljic. Med njimi pa so prevladovale ženske (88 odstotkov). V srednjih šolah je bilo tako razmerje nekoliko bolj v prid moškim kot v osnovni šoli. Med 6292 učitelji je bilo 33 odstotkov moških in 67 odstotkov žensk.

Pred 50 leti je v osnovnih šolah poučevalo skupaj 11.428 učiteljev in učiteljic. Med njimi je bilo 23 odstotkov moških in 77 odstotkov žensk. Obratno pa je bilo razmerje med moškimi in ženskami v srednjih šolah. Med 4930 učitelji je navsezadnje bilo 61 odstotkov moških in 39 odstotkov žensk, so še dodali na Sursu.

 

 STA
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close