Novice

V 2022 smo bili Slovenci na splošno bolj zadovoljni z življenjem

Lani se je med vprašanimi prebivalci Slovenije dvignilo splošno zadovoljstvo z življenjem. V primerjavi z letom 2018 se je zvišala tudi ocena zadovoljstva s finančnim stanjem in z dolžino prostega časa, z medosebnimi odnosi pa je ostala na enaki ravni, je sporočil statistični urad.

Bolj smo zadovoljni kot leta 2018

Po anketnem vprašalniku v prvi polovici lanskega leta med prebivalci, starimi 16 let in več, je z oceno devet ali 10 splošno zadovoljstvo z življenjem ocenilo 27 odstotkov oseb. Povprečna samoocena je znašala 7,6 in se v primerjavi z letom 2018 povečala za 0,3 vrednosti ocene, v primerjavi z letom 2013 pa za 0,6 vrednosti ocene. Kazalnik se med spoloma ni razlikoval, zadovoljstvo pa je bilo odvisno od zdravja, položaja na trgu dela, finančnega stanja ipd.

Vprašani so najvišje ocenili zadovoljstvo z medosebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi, sodelavci. Povprečna samoocena je namreč na lestvici od nič (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) znašala 8,6. To je bilo enako kot leta 2018 in za 0,3 vrednosti ocene več kot leta 2013. Večina ali 92 odstotkov je svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi izrazilo z ocenami od sedem do 10.

V primerjavi z letom 2018 je bil delež 10 odstotkov ves čas srečnih vprašanih enak, za sedem odstotnih točk se je povečal delež tistih, ki so srečo občutili večino časa. Srečnih ves čas ali večino časa je bilo dve tretjini oseb. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je bil za šest odstotnih točk večji kot leta 2013 in za odstotno točko manjši kot leta 2018.

Enak delež mladih in starejših je ves čas osamljen

Ves čas ali večino časa je bilo medtem osamljenih štiri odstotke oseb, kar je enako kot pred štirimi leti. Razlike v občutenju sreče je bilo zaznati po starostnih skupinah, predvsem med mladimi (16-24 let) in starejšimi (65 let ali več), saj so se prvi počutili srečne več časa. So se pa mladi približno v enakem deležu kot starejši počutili osamljene ves čas ali večino časa.

Na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem precej vpliva subjektivno dojemanje lastnega finančnega položaja. Skupno je povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva lani dosegla 6,7. V primerjavi z 2018 se je zvišala za 0,4 vrednosti ocene, medtem ko je bila ta ocena leta 2013 pri 5,6 še precej nižja.

Zelo visoke ocene, povprečno osem, so navedli tisti, ki so menili, da s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav. Po drugi strani so bili tisti, ki mesec preživijo zelo težko, tudi med najbolj nezadovoljnimi s svojim finančnim stanjem (4,3). Ta samoocena je bila nižja od samoocene tistih, ki so bili razvrščeni v najnižji dohodkovni razred (5,7).

Mlajši lahko pogosteje pričakujejo pomoč od starejših

Več kot tretjina oseb je zadovoljstvo z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, ocenilo z eno izmed najvišjih dveh ocen. Povprečna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega časa se je v primerjavi z letom 2018 zvišala za 0,3 vrednosti ocene na 7,5. Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike z vidika zaposlitvenega statusa – najmanj so bili z dolžino prostega časa zadovoljni samozaposleni (6,6), najbolj pa upokojenci (8,4).

Večina ali 93 odstotkov vprašanih je lani lahko računalo na materialno ali nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov, če bi jo potrebovali. Med moškimi in ženskami ni bilo občutnejših razlik. So pa v večjem deležu na tako pomoč v primerjavi s starejšimi lahko računali mlajši. Največji delež takih je bil v starostni skupini 25-34 let (97 odstotkov), najmanjši pa med starimi 65 let ali več (89 odstotkov).

STAkrog
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button