V 109. letu se je poslovil Boris Pahor, zamejski pisatelj in velik človek
V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl tržaški pisatelj Boris Pahor. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Že v mladosti zaznamovala odvzem maternega jezika in življenje v multietničnem okolju. Trčil je v vse bistvene totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem in si zaradi kritičnosti nakopal spor z jugoslovanskimi oblastmi.
Preživel koncentracijska taborišča
Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu. V medvojnem obdobju je sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.
Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča.
Taboriščne izkušnje je strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Prav ta knjiga je Pahorju prinesla svetovno prepoznavnost.
Leta 1966 je Boris Pahor skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.
Njegova literarna dela so cenjena po vsem svetu
Prejel je vrsto nagrad in časti, med drugim Prešernovo nagrado, srebrni častni znak RS in francoski red legije časti. Ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti, kar je sovpadalo s 100. obletnico požiga tega doma, sta slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella pisatelju izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav. S slovenske strani je prejel red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo, z italijanske odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.
Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, pa tudi v Španiji in na Finskem. Večkrat se ga je omenjalo kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado.
Ob smrti Borisa Pahorja so se odzvali mnogi tako v Sloveniji, kot izven nje. Osrednji italijanski mediji so opisali njegovo zgodbo in poudarili literarno vrednost njegovih del. Predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.
STA
Wikimedia
