Stres ali tesnoba: Kako ju ločiti?
Stres in tesnoba imata podobne simptome. Vendar pa je stres običajno kratkotrajen in se pojavi kot odziv na prepoznavno grožnjo. Tesnoba lahko traja dlje časa in nima lahko prepoznavnega sprožilca.

Tako stres kot tesnoba sta naravni del odziva “boj ali beg” in telesne reakcije na nevarnost. Namen tega odziva je zagotoviti, da je oseba pozorna, osredotočena in pripravljena na soočenje z grožnjo.
Oba sta normalna, čeprav nas lahko včasih preobremenjujeta. V članku bomo pojasnili razlike in podobnosti med stresom in tesnobo ter strategije obvladovanja.
Razlike med stresom in tesnobo
Stres in tesnoba sta del naravnega odziva telesa na boj ali beg. Ko se počutimo ogrožene, naše telo sprošča stresne hormone.
Stresni hormoni povzročijo, da srce bije hitreje. Posledica tega je več krvi, ki se prečrpa v organe in okončine, zato smo pripravljeni na boj ali pobeg. Ob tem se pospeši še dihanje, tlak pa se zviša. Naša čutila se izostrijo, telo pa sprosti hranila v kri, da zagotovi, da imajo vsi deli energijo, ki jo potrebujejo.
Ta proces se zgodi zelo hitro, strokovnjaki pa ga imenujejo stres. Tesnoba je odziv telesa na ta stres.
Mnogi tesnobo prepoznajo kot občutek stiske, nelagodja ali strahu, ki ga doživljamo pred pomembnim dogodkom. Reakcija “boj ali beg” se lahko sproži, ko se soočimo s fizično ali čustveno, resnično ali zaznano grožnjo. Čeprav je lahko koristna, pa nekaterim moti vsakdanje življenje.

Simptomi
Med simptomi stresa in tesnobe obstaja veliko podobnosti. Ko je nekdo pod stresom, lahko doživi:
- hitrejši srčni utrip,
- hitrejše dihanje,
- tesnobne misli,
- razpoloženje, razdražljivost ali jezo,
- občutek preobremenjenosti,
- osamljenost,
- slabost,
- omotico,
- prebavne težave.
Ko je nekdo tesnoben, lahko doživi:
- hitrejši srčni utrip,
- hitrejše dihanje,
- občutek nelagodja ali strahu,
- potenje,
- živčnost,
- napetost,
- nemir,
- prebavne težave.
Kako ločiti stres od tesnobe?
Stres in tesnoba sta del iste telesne reakcije in imata podobne simptome. To pomeni, da ju je težko ločiti.
Stres je običajno kratkotrajen in se pojavi kot odziv na prepoznano grožnjo. Tesnoba lahko traja dlje časa in se včasih zdi, kot da je nič ne sproži.
Kako se spopasti z obema?
Obstaja več načinov, kako različni posamezniki obvladujejo stres in tesnobo.
Strategije sproščanja
Strategije sproščanja lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in tesnobe. Mednje spadajo:
- dihalne vaje,
- osredotočanje na pomirjujočo besedo,
- vizualizacija mirnega prizora,
- joga,
- počasno štetje.
Vadba
Telesna dejavnost lahko pomaga v boju proti stresnim situacijam. To je lahko hiter sprehod, kolesarjenje ali tek. Tekoči gibi pri dejavnostih, kot je joga, pa lahko pomagajo tudi, da se počutimo pomirjene.

Pogovor
Pogovor o skrbeh lahko pomaga zmanjšati stres. Lahko se odločimo za pogovor s prijateljem, partnerjem, družinskim članom ali sodelavcem, pomembno pa je, da tej osebi zaupamo.
Lahko eno prehaja v drugo?
Včasih se stres lahko razvije v tesnobo. Stres je telesna reakcija na grožnjo, tesnoba pa je telesna reakcija na stres.
Kdaj obiskati zdravnika?
Stres in tesnoba nista vedno slaba stvar. Gre za naravne, kratkotrajne reakcije, ki jih ljudje potrebujemo za varnost. Če pa nas stres in tesnoba utesnjujeta več časa, se je dobro posvetovati z zdravnikom, saj se vse skupaj lahko razvije v kronični stres ali anksiozno motnjo.
Opozorilni znaki, na katere moramo biti pozorni, vključujejo:
- pretirano tesnobo, ki moti vsakdanje življenje,
- zlorabo drog ali alkohola za obvladovanje stresa ali tesnobe,
- iracionalne strahove,
- korenite spremembe spalnih navad,
- dolgotrajno slabo razpoloženje,
- samopoškodovanje ali razmišljanje o samopoškodovanju,
- samomorilne misli,
- občutek, da nam vse uhaja izpod nadzora.
Stres in tesnoba sta povsem normalni človeški reakciji na grozeče ali zaskrbljujoče situacije. Z njima nas telo pripravi na spopadanje z nevarnostjo. Včasih pa lahko ljudi preplavita, kar lahko privede do kroničnega stresa ali anksiozne motnje.

Vsakdo, ki meni, da stres ali tesnoba ovirata njegovo vsakdanje življenje, se mora posvetovati z zdravnikom.
DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si



