V središču galaksije Messier so odkrili supermasivno črno luknjo
Evropski južni observatorij (ESO) je v središču galaksije Messier 77 odkril supermasivno črno luknjo, ki se skriva v oblaku kozmičnega prahu. Odkritje, ki ga je omogočil Zelo velik teleskop VLTI v Čilu, potrjuje napovedi izpred 30 let, astronomom pa nudi nov vpogled v aktivna galaktična jedra.
Odkritje je uspelo skupini raziskovalcev pod vodstvom Violete Gámez Rosas z Univerze v Leidnu, ugotovitve raziskave pa so danes objavili tudi v priznani znanstveni reviji Nature.
Aktivna galaktična jedra najdemo v središčih nekaterih galaksij. So vir izjemnih količin energije, ki jih poganjajo supermasivne črne luknje. Te vase vlečejo obilico kozmičnega prahu in plinov, v tem procesu pa se sprostijo tolikšne količine energije, da galaktična jedra svetijo močneje kot vse zvezde v galaksiji.
Astronomi poskušajo pojasniti delovanje aktivnih galaktičnih jeder, vse odkar so v 50. letih preteklega stoletja prvič opazili ta svetla nebesna telesa. Kot so na ESO zapisali v sporočilu za javnost, je raziskovalcem z Univerze v Leidnu s pomočjo VLTI zdaj uspel ključen korak v smeri razumevanja in razvozlanja te znanstvene zagonetke.
Skupina pod vodstvom Violete Gámez Rosas je z izjemno podrobnimi opazovanji središča spiralne galaksije Messier 77 (NGC 1068), ki je od Zemlje oddaljena okoli 47 milijonov svetlobnih let, zaznala debel obroč kozmičnega prahu in plina, ki je zakrival supermasivno črno luknjo.
Odkritje se ujema s 30 let staro teorijo enotnega modela aktivnih galaktičnih jeder. Ta trdi, da si kljub razlikam v svetlosti ali oddajanju valovanj vsa aktivna galaktična jedra delijo enako osnovno strukturo: supermasivno črno luknjo, obdano z obročem kozmičnega prahu.
Raziskovalci nameravajo zdaj s teleskopom VLTI poiskati nadaljnje dokaze v prid teoriji enotnega modela, pri čemer bodo obravnavali večji vzorec galaksij. Pri tem jim bo na pomoč priskočil tudi načrtovani Izjemno veliki teleskop (ELT), ki ga bo Observatorij začel uporabljati v tem desetletju.
Arhiv
