Zdravi začetki, svetla prihodnost
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni.
Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen zdravju mater in novorojenčkov, s tem dnem pa se bo začela tudi celoletna kampanja z naslovom Zdravi začetki, svetla prihodnost.
Z njo želi Svetovna zdravstvena organizacija pozvati vlade in zdravstvene ustanove, naj povečajo prizadevanja za odpravo smrti mater in novorojenčkov, ki jih je mogoče preprečiti ter dajo prednost dolgoročnemu zdravju in dobremu počutju žensk.
Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je eden najpomembnejših kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva. Na zdrav začetek vplivajo številni dejavniki: varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje, dobro počutje žensk pred in med porodom ter po njem in nenalezljive bolezni. Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas je primerljiva z razvitimi državami. Naša prihodnja prizadevanja pa se bodo osredotočala na reševanje izzivov obporodnih duševnih stisk in ustvarjanje podpore za izboljšanje življenj mater in njihovih otrok.
Slovenija naredila velik korak naprej
Slovenija je na področju zdravja mater in novorojenčkov v zadnjih desetletjih naredila velik korak naprej. Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji danes nizka.
V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok. S tem se Slovenija uvršča ob bok najbolj razvitim državam sveta. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v osemdesetih letih pa dvakrat višja. Najbolj se je zmanjšalo število smrti, ki so neposredno povezane z nosečnostjo ali porodom. K napredku so prispevale izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje, kot so dostopnost do varnega in dostopnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže in selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev. Pomemben del so prispevale tudi širše spremembe v medicini, dostop do sodobnih diagnostičnih in terapevtskih možnosti ter boljše spremljanje nosečnosti in poroda.
Perinatalna umrljivost občutno nižja
Perinatalna umrljivost, ki je eden pomembnejših kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva mater in novorojenčkov ter populacije nasploh in s katerim predstavljamo smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu, je bila v zadnjih petih letih (2019–2023) 6,4 na tisoč rojstev. To je občutno manj kot v preteklosti – pred približno petimi desetletji je bila perinatalna umrljivost tudi trikrat višja. Tako po zadnjih podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov. Ti dosežki so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju reproduktivnega zdravja.
V prihodnje bo še več pozornosti namenjene področjem, ki ostajajo izziv – med njimi sta predvsem prepoznavanje in obravnava duševnega zdravja žensk v času nosečnosti in po porodu, saj duševne stiske pomembno vplivajo na njihovo obolevnost in lahko tudi na umrljivost. Pomembna bo tudi nadaljnja krepitev podpore materam in družinam v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja.
NIJZ
Arhiv DOSTOP.si
