Izobraževanje

Spletne ankete o profesorjih – kaj doprinašajo?

Izguba časa ali pomembni dejavnik kvalitete delovanja fakultet?

Spletne ankete o profesorjih so že več kot desetletje v veljavi v slovenskem visokošolskem prostoru. Pa imajo dejansko kak učinek?

V Sloveniji se še danes spopadamo z nesoglasji, če bi morale biti ankete o profesorjih javno dostopne ali pa bi veljale zgolj za notranje informativne namene.

Spletne ankete o profesorjih so relativno nova oblika preverjanja delovanja profesorjev. Izpolnjevanje anket o profesorjih pa je v marsikateri tuji državi v veljavi že kar nekaj časa. Denimo na številnih uglednih tujih univerzah ankete o profesorjih veljajo kot standard že vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja. V Sloveniji pa se še danes spopadamo z nesoglasji med različnimi akterji, ali bi morale biti tovrstne ankete javno objavljene oziroma dostopne, ali pa bi veljale zgolj za notranje informativne namene posameznih visokošolskih institucij.

Prav iz naslova ne objavljanja oziroma oteženega dostopa do rezultatov spletnih anket o profesorjih pa marsikateri študent tovrstnih anket ne vzame resno. Rezultati anket so tako potencialno izpostavljeni veliki izkrivljenosti dejanskega stanja na visokošolskem zavodu oziroma kakovosti izvajanja učnega procesa. Ankete so na nekaterih fakultetah obvezne in brez izpolnjene ankete je študentu onemogočena prijava na izpit. Tako mora prav vsak študent, ki želi opravljati izpit iz določenega predmeta, izpolniti anketo o profesorjih, ki so izvajali učni proces pri tem predmetu in o tem, kako je bil študent zadovoljen z izvedbo predmeta. Na tej točki lahko izpostavimo tako prednosti kot tudi določene slabosti.

Prednosti spletne ankete

Velika prednost, da je vsak študent primoran izpolniti anketo o profesorjih in učnem procesu, je zagotovo ta, da vsak študent izrazi svoje mnenje. Tako lahko fakulteta operira z velikim oziroma reprezentativnim vzorcem, ki potencialno pokaže realne rezultate izvajanja predmeta. Če pa bi bilo reševanje anket prostovoljno, bi ankete večinoma reševali zgolj študenti, ki niso bili zadovoljni z izvedbo predmeta. To namreč kažejo komentarji in pridobljeni odzivi. Tako bi ankete pokazale izkrivljene, v nekaterih primerih morda celo nepravične rezultate.

Po drugi strani pa zagotovo veliko slabost predstavlja dejstvo, da je potrebno (morda tudi nekoliko prisilno) rešiti anketo prav za vsak posamezen predmet, v kolikor se študent želi prijaviti k izpitu. Vprašalniki so gledano splošno daljše narave in v primeru, da je učni predmet izvajalo več pedagogov, je potrebno za vsakega posebej izpolniti mnenja o izvajalcu. Primarni cilj študenta je zagotovo zgolj prijava na izpit in posledično lahko tako vprašalniki za študenta predstavljajo »nepotrebno zapravljanje časa«.

Z gotovostjo lahko trdimo, da marsikateri študentje tako izberejo najbližji/preprostejši odgovor, da bi se čim hitreje ognili reševanju anket. Rezultati anket so tako lahko izkrivljeni in neskladni z dejanskim mnenjem študenta o profesorju in izvajanju predmeta na splošno. Študent lahko med reševanjem ankete oceni več področij delovanja učnega procesa. Tu se porodi nova slabost: običajno študent, ki je nezadovoljen z enim segmentom izvajanja učnega procesa, že iz principa oceni tudi ostale segmente z najslabšo oceno. Posledično rezultati ankete ne predstavljajo realnega stanja.

Problematika spletnih anket

Glavna problematika spletnih anket – ne objavljanje rezultatov – pa velja predvsem za Univerzo v Ljubljani. Pravila o anketah ima namreč vzpostavljena vsaka univerza posebej in ločeno. Tukaj lahko v nekoliko svetlejši luči izpostavimo Univerzo v Mariboru. Ta se je leta 2006/2007 odločila, da bo javno objavljala rezultate anket o profesorjih in študijskem procesu. Rezultati anket so tako neposredno dostopni na spletni strani univerze, saj so bili v Mariboru mnenja, da ankete predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnih uslužbencev.

V prihodnje lahko študentje zgolj upamo, da bodo vsi rezultati anket na vseh univerzah v Sloveniji javno dostopni. Glavni namen anket je namreč, da bi izboljšale kakovost delovanja profesorjev in učnega procesa. V nasprotnem primeru se lahko vprašamo, kakšen pomen tovrstni vprašalniki sploh imajo?

 

ikona pisec Zveza Škis
ikona fotograf Pexels

Sorodni članki

Back to top button