Okolje

Zmanjšaj svetlobno onesnaženje – pomagaj pticam selivkam

14. maja smo obeležili svetovni dan ptic selivk. Svetovni dan je letos poudarjal pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

Varstvo ptic selivk potrebuje čezmejno sodelovanje

Svetovni dan ptic selivk je namenjen osveščanju o pticah selivkah in potrebi po mednarodnem sodelovanju za njihovo ohranitev, saj so naša skupna naravna dediščina.

Ptice selivke so tiste, ki se zaradi pomanjkanja hrane kot posledice zime ali suše umaknejo v druge kraje. Približno 19 odstotkov vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji, ob svetovnem dnevu opozarjajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Ob tem poudarjajo, da varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanje potrebno čezmejno sodelovanje. Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje.

Svetlobno onesnaženje moti orientacijo, bioritem in nočno selitev ptic

Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj. Ptice selivke namreč zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi “notranji selitveni uri”, opozarjajo strokovnjaki.

Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, zasebnim zgradbam pa zato nudijo olajšave in tehnološke rešitve. Kljub vsemu nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu povečuje za dva odstotka letno.

Kako lahko sam prispevaš k zmanjšanju svetlobnega oneznaževanja?

V Sloveniji je od leta 2007 v veljavi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. To je definirano kot emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povzroča za človekov vid motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, moti življenjski ritem živali ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.

Upravljanje razsvetljave občinskih cest in javnih površin je v pristojnosti občin in nanje lahko občani tudi naslovijo morebitne predloge o zmanjšanju jakosti osvetljave v nočnem času. K zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja pa sicer lahko prispevajo tudi sami.

Svetlobno onesnaževanje se, tako kot vsako drugo onesnaževanje, lahko zmanjša le z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kakovost bivanja. Zato je pri svetlobnem onesnaževanju najlažje in najbolj preprosto, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo.

Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem napovedali še, da pripravljajo novo uredbo. Novelirana uredba bo posebej naslovila naravovarstvena območja, ki so v skladu z zakonom o ohranjanju narave zavarovana kot zavarovano območje, naravna vrednota ali Natura 2000. Uporaba razsvetljave bo na teh območjih omejena, nekateri načini osvetljevanja pa bodo prepovedani.

STAkrog
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button