30 let od genocida v Srebrenici: danes se bo poklonilo več tisoč ljudi
Mineva trideset let od genocida v Srebrenici, najhujšega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Julija 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića ubile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, kljub temu da je bilo mesto razglašeno za varovano območje pod zaščito Združenih narodov.
Danes bo v spominskem centru v Potočarih potekala slovesnost, kjer se bodo žrtvam poklonili tisoči ljudi, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Pokopali bodo posmrtne ostanke sedmih na novo identificiranih žrtev. Spomin na te dogodke ostaja globoko prisoten, ne le v Srebrenici ali Bosni, temveč v vsem svetu, kot boleč opomin na grozote vojne in nemoč mednarodne skupnosti.
Padla obljuba varovanega območja
Po izbruhu vojne v Bosni in Hercegovini aprila 1992 so Združeni narodi aprila 1993 razglasili Srebrenico za varovano območje. Zaradi tega se je tja zateklo več deset tisoč beguncev, ki so upali na zaščito pred nasiljem. Julija 1995 pa je mesto kljub prisotnosti nizozemskih pripadnikov mirovnih sil (modrih čelad) padlo v roke vojske Republike Srbske. V nekaj dneh so srbske sile ločile moške in dečke od žensk in otrok, več kot 8000 jih odpeljale in usmrtile v okolici mesta. Gre za največji vojni zločin v Evropi po letu 1945. Več kot 25.000 žensk in otrok so nasilno deportirali.
Vojna, ki je zaznamovala generacije
Vojna v Bosni in Hercegovini je med letoma 1992 in 1995 zahtevala okoli 100.000 življenj. Poleg smrti so številni prebivalci doživeli izjemno trpljenje: bili so pregnani s svojih domov, zaprti v taborišča, mučeni, posiljevani in poniževani. Zgodbe preživelih, polne bolečine, še danes odmevajo po svetu. Mnogo jih svoje izkušnje deli v upanju, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), ki je delovalo v Haagu, je do leta 2017 obsodilo 90 posameznikov, odgovornih za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Med njimi tudi ključna voditelja bosanskih Srbov, političnega vodjo Radovana Karadžića in vojaškega poveljnika Ratka Mladića, oba spoznana za kriva genocida v Srebrenici.
Srebrenica kot opomin tudi današnjim generacijam
Tako kot današnje trpljenje civilistov v Gazi je tudi genocid v Srebrenici simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi pravočasno in učinkovito zaščitila nedolžne ljudi pred množičnim nasiljem. Spomina na Srebrenico ne ohranjamo le zaradi preteklosti, temveč tudi kot svarilo, da se mednarodna skupnosti ne sme nikoli več obrniti proč, ko se dogajajo krivice. Česar pa se v trenutni situaciji z Gazo žal ne držimo.
Uredništvo DOSTOP.si
Wikimedia Commons
