Zdravje

Duševno zdravje: mladi si želijo več pogovora o tej temi

Mladi si želijo destigmatizacije, detabuizacije in normalizacije duševnih stisk, izzivov in motenj, da jih bodo lahko brez zadržkov pravočasno in učinkovito naslavljali, je pokazala analiza, ki so jo pripravili v okviru projekta Najdi.se.

V okviru projekta Najdi.se, ki naslavlja duševno zdravje mladih, sofinanciranem iz Sklada za NVO s strani Ministrstva za javno upravo, sta partnerja v projektu Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline (MCDD) izvedla anketo. Pripravila sta jo s ciljem raziskati aktualno stanje na področju duševnega zdravja mladih, tako na lokalni kot nacionalni ravni, vanjo pa sta vključila 633 oseb. Glavnino vzorca je predstavljala srednješolska mladina. Analiza podatkov je postregla s številnimi ugotovitvami na področju duševnega zdravja mladih.

Mladi stiske najraje rešujejo sami, najmanj pa z osebjem v šoli

Dobrih 70 odstotkov mladih pogosto ali vedno rešujejo stiske in izzive sami, slaba polovica se obrne na svoj prijateljski krog. Slabih 40 odstotkov za pomoč prosi družino, približno tretjina pa se obrne na svojega partnerja oziroma partnerko, če so v odnosu. V istem deležu se mladi poslužujejo interneta, kjer iščejo ustrezne informacije.

Analiza je pokazala tudi, da se mladi večinoma čutijo opolnomočeni za nudenje podpore osebi, ki se psihično ne počuti dobro. Več kot 60 odstotkov mladih bi osebi aktivno prisluhnilo, več kot polovica mladih bi osebi lahko ponudila podporo pri prepoznavanju težave ali motnje, pri iskanju primernih rešitev in celo podporo v obliki svetovanja. Zanimivo pa je analiza pokazala, da se na osebje v šoli pogosto ali vedno, ko se ne počutijo psihično dobro, obrača le 3 odstotki mladih, slabih 70 odstotkov pa nikoli.

Četrtina mladih je že koristila strokovno podporo

Je pa slaba četrtina mladih glede na pridobljene podatke že koristila strokovno podporo na področju duševnega zdravja. Polovica teh je ocenila, da jim je strokovna podpora koristila in še nekaj več jih je bilo z njo zadovoljno.

V obrazložitvah svojih pozitivnih ocen so mladi izpostavili moč pogovora, tudi če ni bilo absolutnega in trajnega učinka. Iz njihovih odgovorov je bilo mogoče razbrati, kaj jim je pomembno, da je svetovanje učinkovito:

  • strokovnost,
  • razumevanje,
  • sprejetje,
  • zaupnost,
  • razumljivost,
  • sproščenost,
  • prijaznost,
  • dosegljivost kadra,
  • iskrena zavzetost pomagati, podpirati, usmerjati,
  • neposredna koristnost in uporabnost nasvetov,
  • aktivno poslušanje in sprejemanje,
  • nepokroviteljski odnos in
  • znati ohraniti dostojanstvo svetovanca oziroma svetovanke.

V obrazložitvah negativnih ocen in nezadovoljstva s strokovno podporo so mladi navajali:

  • nevzpostavitev terapevtskega odnosa,
  • neprimerni izbor metod in pristopov ter nerazumevanje,
  • nesprejemanje s strani strokovnega osebja,
  • šibko diagnosticiranje,
  • neučinkovitost nasvetov.

Kot razlog za neuspeh je bilo navedeno tudi prekratko obdobje trajanja terapije, nedostopnost te, v smislu čakalnih vrst in visokih stroškov samoplačniških svetovalnih storitev.

Več kot polovica mladih meni, da v družbi obstaja stigmatizacija duševnih težav v srednji ali veliki meri. Za naslavljanje te so izpostavili potrebo po več (po)govora o temi, izobraževanja, osveščanja in ozaveščanja. Kot mesto za to so predvideli šolo, in sicer sistematično naslavljanje teme že od osnovne šole dalje.

Pri Najdi.se iščejo rešitve za izobraževanje mladih

Karmen Kukovič, strokovna sodelavka projekta Najdi.se v MCDD, ki je analizo pripravila, je komentirala: »Glede na to, da mladi večino zadev v povezavi z duševnim zdravjem največkrat rešujejo sami in nato v prijateljskem krogu ter da ocenjujejo, da so samo-kompetentni tudi, da nudijo podporo drugi osebi, ki se psihično ne počuti dobro, je priporočljivo, da se sistematično vlaga tudi v njihovo opolnomočenje. Kot so predlagali sami, je najboljše mesto za to šola.

Na eni strani želijo, da se na podlagi odkritega pogovora in z dejanskimi osebnimi izpovedmi ljudi, odpira pozitiven, nediskriminatoren, detabuiziran, destigmatiziran in normaliziran prostor za naslavljanje duševnih stisk, izzivov in motenj. Na drugi strani pa se želijo tudi informirati in izobraziti o specifičnih duševnih motnjah in stiskah – kako jih prepoznati, kako ravnati, kakšne oblike podpore so na voljo in kako do njih.

Zato v projektu Najdi.se z Zavodom VOZIM izvajamo motivacijske delavnice s poškodovankami in poškodovanci ter vrhunskimi športnicami in športniki na osnovnih in srednjih šolah, ki skozi svoje zgodbe prispevajo k normalizaciji in pozitivni validaciji govora o duševnih stiskah in motnjah. Vzpostavili_e smo tudi unikatno spletno platformo Najdi.se. Ta omogoča, da mladi s stopnjo poistovetenja z dejanskimi izpovedmi mladih v sklopu igrificiranega orodja »Samo Iskalnik« pridejo do zanje skrbno izbranih obstoječih člankov in kontaktov do spletnih portalov ter svetovalnic. S tem dobijo osnovne usmeritve, kako naslavljati specifično duševno stisko ali motnjo. Pri tem pa ne gre za strokovno diagnosticiranje, ampak zgolj za osnovno prepoznavanje in usmerjanje. Svoje stiske lahko delijo tudi na Instagram profilu @dusozlom, ki ga trenutno upravljajo tri študentke psihologije.«

Celotno analizo anketne raziskave o duševnem zdravju mladih najdete tukaj.

Mlad.si
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button