Ali že več stoletij uporabljamo napačne projekcije zemljevidov?
Si vedel, da obstaja več kot 200 projekcij, po katerih so izdelani zemljevidi sveta? Kljub temu pa nam vsi dajejo popačeno sliko našega planeta. In če imaš zdaj v glavi tisto podobo sveta, po kateri sta Grenlandija ali Evropa skoraj tako veliki kot Afrika, živiš v zmoti.
Brez skrbi, nič ni narobe s tabo! Vsi imamo v glavi takšno podobo zemljevida. In za to je najbrž “kriv” flamski kartograf Gerardus Mercator, ki je v 16. stoletju izdelal zemljevid sveta. Pri tem je uporabil projekcijo, ki nosi njegovo ime. Ta zemljevid so začeli množično uporabljati morjeplovci, zaradi svoje praktične uporabe pa se je hitro širil tudi drugam. Prav njegova projekcija je še danes ena izmed najširše uporabljenih projekcij za prikaz zemljevida sveta.
Kaj vse je narobe?
Vendar pozor! Mercatorjev zemljevid ima težavo, saj pri prikazu Zemlje ohrani pravilne oblike celin, izrazito pa deformira površine. To je razlog, da je na takšnem zemljevidu kopno, ki je bližje severnemu oziroma južnemu polu, prikazano mnogo večje, kot je v resnici. Velikosti posameznih celin niso vprašljive, saj so njihove površine natančno izmerjene. Vemo, da je največja Azija, sledi ji Afrika in tako naprej. Na Mercatorjevi projekciji pa sta Kanada in Rusija videti enako veliki, če ne celo večji kot Afrika.
Še večje nesorazmerje je glede površine Afrike in Grenlandije. Grenlandija se zdi skoraj tako velika kot Afrika (ki je veliko večja kot Grenlandija). Najverjetneje prav zato iz Afrike prihajajo pobude, da bi pri izdelavi zemljevidov sveta začeli pogosteje uporabljati ekvivalentne projekcije.
Kako se kartografi odločijo, katero projekcijo uporabiti za nek zemljevid?
To je odvisno od različnih dejavnikov: malo od namena uporabe, malo pa seveda tudi od zgodovine in navajenosti. Zakaj uporabljamo prav Mercatorjevo verzijo, čeprav še zdaleč ni edina? V 16. stoletju je bil Mercator pomemben in znan kartografski založnik, ki je izdelal veliko zemljevidov, atlasov in globusov. Preko svojih izdelkov (ki so se množično prodajali) je tako sam razširil svojo projekcijo.
Seveda pa Mercatorjeva verzija, ki jo vsi poznamo nima samo slabih lastnosti in napak (logično, če jo vsi uporabljamo že več stoletij). Zelo pozitivna lastnost je, da so linije kurza ravne črte. To pomeni, da če želimo recimo pluti iz Evrope prek Atlantika, lahko na zemljevidu odčitamo pot, določimo smer in pridemo dejansko na točko, ki smo si jo zamislili. To seveda ne pomeni, da naredimo najkrajšo pot, bi pa bila smer plovbe vseskozi enaka.
Kako pa je z zemljevidi na Google Maps ali Apple Maps?
Če danes pogledamo Googlov zemljevid, se nam Zemlja z velike razdalje prikaže v obliki kroga, v t. i. perspektivni azimutni projekciji. Pred leti pa je Google Zemljo prikazoval v prilagojeni Mercatorjevi projekciji, svet pa je bil prikazan kot pravokotnik. Zaradi pritožb in protestov, ki so leteli na Google, da zavaja, so prikaze spremenili. Seveda so tudi v tej verziji deformacije, le zaznamo jih drugače. Univerzalne rešitve torej ni, lahko pa je le ta, da za vsak posamezni namen uporabe izberemo ustrezno projekcijo.
DOSTOP.si / 
