Amnesty International: 6 stvari, ki jih moraš vedeti o Katarju, gostitelju SP
Svetovno prvenstvo v nogometu 2022 v Katarju se je začelo 20. novembra. Mesec dni bodo oči svetovne javnosti uprte v to zalivsko državo.

Odkar je leta 2010 FIFA turnir dodelila Katarju smo tam priča grozljivemu položaju delavcev migrantov. Soočali (in se še danes) so se z vrsto zlorab, vključno s krajami plač, prisilnim delom in izkoriščanjem. Toda ravnanje z delavci migranti, na katerega so v Amnesty International glasno opozarjali, je le ena od vrste kršitev, ki so del zaskrbljujočega stanje človekovih pravic v tej državi.
Katarske oblasti zatirajo svobodo izražanja, svobodo tiska in svobodo združevanja. Zaskrbljujoča ostajajo nepoštena sojenja, ženske se še naprej soočajo z diskriminacijo v zakonodaji in praksi, zakonodaja je diskriminatorna tudi do LGBT skupnosti.
View this post on Instagram
Tukaj je 6 stvari, ki jih moraš vedeti o Katarju
Svoboda izražanja in svoboda tiska
Katarske oblasti uporabljajo zlorabo zakonov, da zatirajo tiste, ki so kritični do države, vključno z državljani_kami in delavci_kami migranti. Amnesty International je dokumentirala primere, v katerih so bili katarski državljani_ke samovoljno pridržani zaradi kritiziranja vlade in obsojeni po nepoštenih sojenjih na podlagi priznanj, pridobljenih s prisilo. Medtem je Malcolm Bidali, kenijski varnostnik, bloger in aktivist za pravice migrantov, prisilno izginil in bil en mesec zaprt v samici, ker je poudarjal stisko delavcev migrantov.
Katar ima zelo malo neodvisnih ali kritičnih medijev. Državne oblasti omejujejo svobodo tiska z uvedbo omejitev za televizijske hiše, vključno s prepovedjo snemanja na določenih lokacijah, kot so vladne zgradbe, bolnišnice, univerze, nastanitvena mesta za delavce migrante in zasebni domovi.
Svoboda združevanja in zbiranja
Delavcem migrantom je še vedno prepovedano ustanavljanje ali včlanjevanje v sindikate. Namesto tega jim je dovoljeno oblikovati skupne odbore oz. pobude, ki jih vodijo delodajalci, da bi omogočili zastopanje delavcev. Vendar tovrstne pobude zaenkrat niso obvezne in zajemajo le 2 odstotka delavcev, kar še zdaleč ne izpolnjuje temeljne pravice do ustanavljanja in včlanjevanja v sindikate.
Tako državljani kot delavci migranti se soočajo s posledicami zaradi mirnega zbiranja. Na primer, avgusta 2022 so državne oblasti aretirale in deportirale na stotine delavcev migrantov, potem ko so protestirali na ulicah Dohe, ker jim njihovo podjetje večkrat ni izplačalo plač.
Nepoštena sojenja
V Katarju poštena sojenja še zdaleč niso zagotovljena. V zadnjem desetletju je Amnesty International dokumentirala primere nepoštenih sojenj, pri katerih trditve obtožencev o mučenju in slabem ravnanju niso bile nikoli raziskane, kazni pa so bile izrečene na podlagi izsiljenih priznanj. Pogosto so bili obtoženci zaslišani, medtem ko so bili pridržani v priporu brez dostopa do odvetnika ali prevajalca.
Jordanski državljan Abdullah Ibhais na primer prestaja triletno zaporno kazen po nepoštenem sojenju v Katarju, ki je temeljilo na njegovem priznanju, za katerega trdi, da je bilo pridobljeno s prisilo.
Pravice žensk
Ženske se v Katarju še naprej soočajo z diskriminacijo v zakonodaji in praksi. Ženske potrebujejo dovoljenje svojega moškega skrbnika, običajno svojega moža, očeta, brata, dedka ali strica, da se poročijo, študirajo v tujini z državno štipendijo, delajo na številnih državnih službah, potujejo v tujino (če so mlajše od 25 let) in dostopajo do reproduktivnega zdravstvenega varstva.
Družinsko pravo diskriminira ženske, ki se v primerjavi z moškimi soočajo z večjimi težavami pri postopkih ločitve in so v slabšem ekonomskem položaju, če to storijo. Ženske so še vedno neustrezno zaščitene pred nasiljem v družini in spolnim nasiljem.
Pravice LGBT
Katarski zakoni diskriminirajo LGBT osebe. Člen 296(3) kazenskega zakonika kriminalizira vrsto istospolnih sporazumnih spolnih dejanj, vključno z možno zaporno kaznijo za vsakogar, ki »moškega na kakršen koli način vodi ali napeljuje ali premami v dejanje sodomije ali razuzdanosti«. Podobno četrti odstavek 296. člena kriminalizira vsakogar, ki »na kakršen koli način napelje ali premami moškega ali žensko k storitvi dejanj, ki so v nasprotju z moralo ali so protipravna«.
Oktobra 2022 so organizacije za človekove pravice dokumentirale primere, ko so varnostne sile aretirale več LGBT osebe na javnih mestih – izključno na podlagi njihovega spolnega izražanja – in preiskale njihove telefone. Navedli so tudi, da je za pridržane transspolne ženske obvezno obiskovanje terapije za spreobrnitvene kot pogoj za izpustitev.
Delavske pravice
Kljub nenehnim prizadevanjem vlade za reformo katarskega delovnega sistema so zlorabe še vedno razširjene po vsej državi. Medtem ko so se razmere za nekatere delavce izboljšale, se jih na tisoče še vedno sooča s težavami, kot so zamujene ali neizplačane plače, zavrnitev dopusta, nevarne delovne razmere, ovire pri menjavi zaposlitve in omejen dostop do pravnega varstva. Na tisoče smrti delavcev pa ostajajo nepreiskane. Čeprav je sklad začel izplačevati znatne zneske delavcem, ki so jim ukradli plače, več sto tisoč delavcev migrantov še vedno ni prejelo odškodnine za zlorabe, s katerimi so se soočili v zadnjem desetletju.
Prisilno delo in druge oblike zlorab se nadaljujejo. Še posebej v sektorju zasebnega varovanja in delavcev_k v gospodinjstvu, med katerimi je večina žensk. Plačevanje oderuških honorarjev za zagotavljanje delovnih mest je še vedno zelo razširjeno, pri čemer se zneski gibljejo med 1000 in 3000 ameriškimi dolarji. Mnogi delavci_ke potrebujejo mesece ali celo leta, da odplačajo dolg in tako postanejo žrtve hudega izkoriščanja.
View this post on Instagram