Nogometaši imajo 5-krat večje možnosti za Alzheimerjevo bolezen
Ponavljajoči udarci žoge z glavo pri nogometu in ameriškem nogometu lahko dolgoročno poškodujejo možgane. Raziskave kažejo na povezavo z Alzheimerjevo, Parkinsonovo boleznijo in motoričnimi nevroni pri profesionalnih igralcih.
Za mnoge ljubitelje nogometa ali ameriškega nogometa je udarec glave v žogo trenutek navdušenja, ko ekipa zadane gol. A raziskave vedno bolj kažejo, da nogomet in poškodbe možganov, povezane s ponavljajočimi udarci žoge z glavo, lahko vodijo do dolgoročnih nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen ali amiotrofična lateralna skleroza (ALS).
Kako ponavljajoči udarci v glavo vplivajo na zdravje?
Družbene in znanstvene evidence kažejo, da profesionalni nogometaši in igralci ameriškega nogometa tvegajo, da bodo v poznejših letih razvili nevrodegenerativne bolezni. Te poškodbe niso nove – že leta 1928 je ameriški patolog Harrison Martland opisal fenomen »punch-drunk«. Ta fenomen so opazili tudi pri boksarjih, in ga kasneje poimenovali dementia pugilistica.
Sodobnejši primeri vključujejo angleškega nogometaša Jeffa Astla, ki je umrl pri 59 letih zaradi zgodnje demence, in ameriškega nogometaša Mikea Webstra, ki je pri 50 letih izkusil simptome Parkinsonove bolezni in upad kognitivnih funkcij. Po pregledu možganov je bilo ugotovljeno, da sta imela CTE – kronično travmatično encefalopatijo.
Kaj je CTE in kako vpliva na možgane?
CTE je specifična degenerativna možganska bolezen, ki se pojavlja pri osebah z zgodovino udarcev v glavo. Pod mikroskopom se pokažejo obloge beljakovine tau, ki motijo delovanje možganskih celic.
Študije na profesionalnih športnikih
Ann McKee in sodelavci so analizirali možgane 376 nekdanjih igralcev NFL in ugotovili, da jih je 91,7 odstotkov imelo CTE. Podobne raziskave na Škotskem so pokazale, da so nekdanji nogometaši 5-krat bolj dovzetni za Alzheimerjevo bolezen, 4-krat bolj za ALS in 2-krat bolj za Parkinsonovo bolezen v primerjavi z običajno populacijo.
Tveganje je najvišje pri igralcih, ki največ udarjajo z glavo – obrambni igralci imajo največje tveganje, medtem ko vratarji niso izpostavljeni večjemu tveganju kot ostali. Daljša kariera povečuje tveganje. Tisti, ki igrajo najdlje, imajo do petkrat večjo možnost za nevrodegenerativne bolezni.
Kaj se zgodi z možgani ob udarcu?
Možgani so mehki kot žele. Ob udarcu se raztegnejo tanka nevronska vlakna (aksoni) in to moti povezave med njimi. Posebej ranljivo je področje orbitofrontalnega korteksa, to je tik nad očesnimi jamicami. Ponavljajoči udarci povzročajo mikroskopske poškodbe, ki se lahko razvijejo v resne bolezni kasneje v življenju.
Profesor Michael Lipton iz Columbia University je dokazal, da tisti, ki z glavo udarijo žogo več kot 1.000-krat letno, pokažejo očitne znake poškodb možganov.
Kako se lahko športniki zaščitijo?
Preprečevanje je ključno. Študije predlagajo, da se omejijo udarci z glavo pri mladinskem nogometu (v Veliki Britaniji so že uvedli prepoved), da se zmanjša število udarcev med treningi ter da se uporabljajo inovativne čelade z blažilniki udarcev.
“Če bi se popolnoma izognili udarcem z glavo, bi tveganje padlo na nič. V praksi pa je težko prepričati ljudi, da se tega držijo.”
Športniki in ljubitelji nogometa morajo biti ozaveščeni o tveganjih, povezanih s ponavljajočimi udarci z glavo. Da bi zmanjšali tveganje, je ključno zavedanje, da nogomet in poškodbe možganov zahtevata omejitve predvsem pri mladinskem nogometu. S pravilnimi ukrepi in tehnologijo je možno zmanjšati dolgoročne poškodbe možganov in tveganje za nevrodegenerativne bolezni.
