Okolje

Botanični vrt Univerze v Mariboru obeležuje 20 let delovanja

Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki je bil uradno odprt za javnost 24. maja 2002, v tem letu praznuje dvajseto obletnico delovanja. Skozi vsa ta leta je oblikoval pomembno vlogo pri odkrivanju, dokumentiranju in ohranjanju rastlinskih vrst, izobraževanju, raziskavah na raznih področjih biologije rastlin ter pri spodbujanju regionalnega razvoja in naravi prijaznega turizma.

Botanični vrt UM zagotvalja pomembno gensko banko rastlin

V okviru svojih oddelkov Botanični vrt UM (od raziskovalno eksperimentalnih nasadov, zdravilnih rastlin, skalnjaka, vodnih biotopov in rozarija, do golosemenk in kritosemenk) prikazuje tujo in domačo floro, zlasti značilnosti in posebnosti Pohorja in severovzhodne Slovenije, hkrati pa je raziskovalna in javnosti odprta kulturno-izobraževalna ustanova. Prav tako v njem najdemo kar 75 ogroženih rastlinskih vrst ter samonikle gozdne vrste in dobre stare odporne vrste sadnih rastlin, ki predstavljajo bogato zakladnico genov.

Raznovrstnost rastlinskega sveta in njihovih bivališč je ključnega pomena za človekovo blaginjo. Številne rastlinske vrste se soočajo z nevarnostjo izumrtja zaradi različnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Delo na področju ohranjanja in varovanja rastlinskih vrst je zato eden izmed najpomembnejših izzivov, s katerim se soočamo danes.

Rastline v botaničnem vrtu predstavljajo najcenejšo in najzanesljivejšo gensko banko, kjer se genski material hrani v obliki trajnih nasadov ter semenske banke. Zbirka rastlin in semen se uporablja za potrebe raziskovanja, izobraževanja, obnavljanja rastlinskega materiala in kot prostor, kjer lahko občudujemo lepoto narave. Pomembno področje njihovega delovanja je tudi podajanje širši javnosti čim bolj celovit in jasen pogled na rastlinski svet z vidika vseh področij rastlinske biologije in hkrati ozaveščati o pomembnosti rastlin.

Obletnico bo obeležil sklop prireditev

Prireditve, ki se bodo odvijale v okviru 20. obletnice Botaničnega vrta:

  • Mini festival v naravi (15.– 18. 6. 2022): predstavitev glasbenikov, baletnikov in pevcev.
  • Tradicionalna prireditev Vrtnice in vino (17. 6. 2022).
  • Hortenzije za vsak kotiček (14. 7. 2022) – tematsko strokovno vodenje.
  • Ameriške borovnice (8. 9. 2022) – praktičen prikaz in predavanje.
  • Festival dobrega počutja (17. 9. 2022) – predavanja in predstavitve na temo zdravilnih rastlin, prikaz vadbe na prostem.
  • Uporabne pokrovne trajnice (8. 10. 2022) – tematsko strokovno vodenje.
  • Življenje, običaji in kulinarika (15. 10. 2022) – predavanja, delavnice in degustacije.
  • Jesensko sajenje in zaščita vrtnic (21. 10. 2022) – predavanje s praktičnim prikazom.
  • Priprava čajnih mešanic (12. 11. 2022) – praktičen prikaz in degustacije.

Njegovi začetki segajo že v prazgodovino

Najstarejši del Botaničnega vrta so prazgodovinske gomile, ki predstavljajo kulturno krajino že tri tisoč let. So grobišče, ki je pripadalo naselju Poštela v neposredni bližini vrta. Grobišče in naselje sta povezana z označeno arheološko potjo.

Stari del botaničnega vrta je bil zasajen konec 19. stoletja kot zasebna zbirka. Zanimive in eksotične rastlinske vrste so del evidentirane slovenske kulturne dediščine. Dve orjaški sekvoji in orjaški klek so se do danes ohranili kot posebnost botaničnega vrta. Ker je nasad eksot v neposredni bližini posestva Pohorski dvor, s katerim upravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, je bil tudi povod za začetek in ustanovitev botaničnega vrta na tem mestu.

Od obhoda posestva leta 1994, je takratni dekan in ustanovitelj botaničnega vrta prof. dr. Božidar Krajnčič začel intenzivno razvijati botanični vrt. Med leti 1995 in 1998 so bila opravljena glavna zemeljska dela in zasajene nekatere zbirke rastlin. Sklenjen je bil sporazum z lastniki parcel in Ministrstvom za obrambo, ki je upravljalo s spodnjim, današnjim vhodnim delom botaničnega vrta.

Od 90-ih let je Botanični vrt dobival svojo pravo vrednost

Leta 1999 je bil vrt mednarodno priznan in sprejet v združenje botaničnih vrtov (Botanic Gardens Conservation International). Kljub izgradnji vrta se je že izvajalo izobraževanje, raziskovanje in ohranjanje rastlinskih vrst. Nastajale so zbirke lokalnih ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih rastlin, prvi osnutki genske banke in pospeševanje sonaravnega turizma. Nekdanji vojaški objekti so bili preurejeni v uporabne prostore. Urejene so bile pohodne poti, sanitarije za obiskovalce in večnamenski prostori za predavanja, delavnice in razstave.

Botanični vrt je prostor, kjer lahko opazujemo ogrožene, redke ali že skoraj izumrle rastline, ter rastlinsko raznolikost Slovenije in širše. Na 16 ha se razprostirajo različni rastlinski sklopi: gozd, zbirka grmovnic in listavcev, sistematsko polje, skalnjak, vrt zdravilnih rastlin, rozarij, zbirka golosemenk ali pinetum, vodni biotopi, sadovnjak in sadno zelenjavni vrt; arheološki park, genska banka …

UM
UM

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button