Dekle moje pojdi z menoj na šesti dan Festivala Lent

Praznični dan je že dopoldne napovedoval množičen obisk festivalskih prizorišč. Začelo se je v Mestnem parku, kjer je Art kamp še v hladni jutranji senci odprl svoja vrata vsem mladim in mladim po srcu. Otroci so se lahko preizkusili v slikanju, šivanju, ustvarjanju iz gline, kamenčkov, igranju glasbil iz tega in vseh drugih kotičkov sveta, pa v spretnostnem poligonu, družabnih igrah, različnih športih in še številnih drugih aktivnostih.

Po včerajšnji otvoritvi Folkarta so se skupine danes predstavile še v mestu. Na Glavnem trgu in Promenadi Lent so zaplesali plesalci iz Finske, Paragvaja in Romunije. Dopoldne se je na Odru Triglav začel tudi Otroški Folkart. Otroški progam se je sklenil s predstavo Čudežni pralni stroj v Vetrinjskem dvoru.

Vročina se je samo stopnjevala

Želeli smo si, da bi se skupaj z otroci spat odpravila tudi vročina, a ta ni želela ponehati niti, ko so se začela prebujati še ostala prizorišča. V Dvorani Union, kjer je bilo sicer prijetno hladno, je nastopil Godalni orkester poletne glasbene šole. V še enem hladnem prostoru, Sodnem stolpu, pa je odmevala Nakána: mešanica novega slovenskega šansona, jazza in etno glasbe ali po domače, čutna glasba presenečenj.

Tako kot ta pravi obiskovalci Festivala Lent je vročina uživala vse do konca festivalskega dne. V jazzovskih ritmih smo se zibali na Trgu Najstarejše trte, kjer je Big Band Gverillaz preigraval glasbo Franka Zappe. Nekaj sto metrov višje po promenadi pa smo na Jurčkovem-Večerovem odru skupaj z izjemno množico migali na Vazza, enega izmed ta glavnih reperjev na slovenski sceni.

Pa da slučajno ne bi bilo premalo jazza, so na Minoritih nastopili Alogte Oho & His Sounds of Joy. Zasedba brez kitar, a z dvema klaviaturistoma, bobni in trobili, je Afriko pripeljala na Štajersko. In kot se spodobi ob tem še cel afriški žur.

Preden so ritmi iz Glavnega odra preglasili vrvež centra mesta, pa so se prvi zaslišali zvoki smeha iz Vetrinjskega dvora. Tokrat na angleške fore, ki sta jih iz Indije in ZDA prinesla Ram Arangi in John Denhof.

En in edini Vlado Kreslin

Potem pa je prav zares bil že čas, da na oder stopi starosta Lentovskih luči Vlado Kreslin. Tokrat ga ni spremljal zgolj klobuk, ampak tudi Big band Šentjur in Sara Lamprečnik na back vokalih. Obdelali smo vse, stare in malo manj stare: Eno pesem, Reko, Tisoč let, Od višine se zvrti, Iz Goričkega v Piran pa Tisto zakartano uro, Skači Marko in še in še.

Vlado Kreslin je pač legenda in njegove pesmi so že skoraj ponarodele. Ko pa zazvenijo še v vrhunski izvedbi Big banda Šentjur, pa jih začutiš, kot da jih slišiš prvič. A s to razliko, da imaš besedila in melodije že v krvi.

Kreslin je Lentovo publiko segrel še bolj kot vročina celega dne in ovacije se po koncu kar niso hotele zaključiti. Zato smo si zaslužili, da se Vlado preobleče v majico Festivala Lent in da še enkrat slišimo njegovo Dekle moje pojdi z menoj. Ob zadnih taktih pa je končno zapihala tudi hladna sapica, ki je pomagala ohladiti razžarjena prizorišča šestega dne.

No, za tiste, ki jim še ni bilo dovolj, je s kitaro in čudovitim vokalom v Vetrinjskem dvoru nastopila še Anita Šunjić, kot vsak dan pa je ta glavni after potekal na Minoritih.

Čakajo nas še dogajanja polni trije dnevi. Kam gremo pa danes?

Urška JAKOPIN
Urška JAKOPIN