Mladi v času epidemije COVID-19 – rezultati ankete MSS
Mladinski svet Slovenije je v času epidemije izvedel raziskavo med mladimi na temo sprememb, ki jih je prinesel pojav novega korona virusa.
V končno analizo smo vključili 743 respondentov, med njimi 92% starih pod 30 let. 40 % med njimi je bilo študentov, 36% dijakov in 19% (samo)zaposlenih. Raziskava je pokazala, da je kriza ob epidemiji prizadela mlade, tako v smislu nenadnih sprememb (npr. selitve), znižanja prihodkov, sprememb v njihovem duševnem stanju ipd. Mladi so izrazito pogrešali normalne socialne stike, predvsem s svojimi prijatelji in sošolci; so pa zaznali tudi nekaj pozitivnih sprememb v času epidemije.
Bivanje in mobilnost
Potreben je razmislek o tem, kako mladim (kot tudi vsem ostalim) zagotoviti možnost izhoda na svež zrak in stika z naravo. 6% mladih poroča, da v / ob stanovanju niso imeli svojega izhoda na svež zrak v obliki balkona, terase, vrta ipd.
16% mladih poroča, da v stanovanju niso imeli svojega prostora in miru, ko je bilo to potrebno, kar je za mlade zelo pomembno. Že z vidika šolanja od doma kot tudi zasebnosti. Podatek morda kaže na to, da domače stanovanje ni vedno najbolj primerno za spremljanje pouka in učenje. Sploh če gre pri tem za (pre)majhno stanovanje ali druge razmere, v katerih ni mogoče zagotoviti miru.
17% mladih se je moralo v času epidemije preseliti iz kraja, kjer so pred tem bivali večino časa. Največ je bilo selitev iz študentskega ali dijaškega doma k staršem; kot prevladujoči razlog pa so navedli zaprtje omenjenih domov. Ukrep zaprtja domov je sicer sprožil številne negativne odzive, ki smo jih lahko zasledili v javnosti.
Odsotnost javnega prometa je slabo vplivala na vsakdanjik 14% mladih, ki so tovrstni prevoz potrebovali tudi v času epidemije ali pa so morali zaradi odsotnosti javnega prevoza pomagati drugim. Nadaljnjih 53% je odgovorilo, da javni prevoz sicer redno uporabljajo, a ga v času epidemije niso nujno potrebovali. Ob tem velja poudariti, da je javni promet za mlade bistvenega pomena v vsakodnevnem življenju. Sploh zato, ker mnogi med njimi nimajo drugih možnosti (samostojnega) opravljanja daljših poti, nimajo avtomobila oz. so še premladi za opravljanje vozniškega izpita. Onemogočena mobilnost mladih pa je lahko vplivala tudi na občutek omejevanja svobode, ki so ga mladi sicer v anketi pogosto omenjali.
Šolanje od doma
72% mladih ocenjuje šolanje od doma kot manj učinkovito kot običajno šolanje, pri tem pa vidijo številne ovire. Med ponujenimi odgovori glede vrste težav, povezanih z izobraževanjem na daljavo, so se najpogosteje strinjali s tem, da jim je manjkal stik s sošolci. Prav tako jih več kot polovica meni, da učne snovi niso osvojili enako dobro, kot bi jo pri običajnem izobraževanju, ter da niso prejeli dovolj ustreznih in jasnih informacij.
Zelo pomembno je tudi poudariti, da petina šolajočih ni imela vse potrebne ali dovolj dobre opreme za izobraževanje na daljavo. Dobri tretjini pa je težave povzročala internetna povezava. To kaže na določene neenakosti v dostopu do izobraževanja, ki so lahko pogojene z materialnim položajem šolarjev oz. njihovih družin ali z neugodno lokacijo bivanja.
Več kot četrtina šolarjev je izrazila skrb, ali bodo sploh lahko zaključili letnik.
Zdravje, počutje in življenjski slog
47 % respondentov navaja, da so se jim prihodki v času epidemije znižali. Za četrtino respondentov prihodki v tem času niso zadoščali njihovim osnovnim potrebam. Znižanje pripisujemo predvsem znižanju potreb po študentskem delu kot tudi ostalih oblikah dela.
V obdobju samoizolacije in odsotnosti običajnih stikov z ljudmi se je za del mladih ojačal občutek osamljenosti. Na vprašanje, ali so se v primeru stiske lahko obrnili na koga od bližnjih, je 15% mladih žensk in 7% moških odgovorilo, da ne in da so se večino časa čutili prepuščene same sebi. Nadaljnjih 22% žensk in 12% moških pa je to možnost sicer imelo, vendar samo preko telefona ali interneta.
Prav tako je pri mladih ženskah opaziti višjo zaskrbljenost, predvsem skrb za lastno prihodnost kot tudi za prihodnost družbe nasploh. Kot najbolj izrazito skrb v času epidemije so sicer mladi (ne glede na spol) označili skrb za zdravje svojih bližnjih. Prav tako ženske navajajo več negativnih občutij, kot so potrtost, anksioznost in živčnost. Slednje se nekako ujema s podatkom, da so ženske občutno bolj nagnjene k depresiji; hkrati pa situacija kaže na njihovo višjo senzibilnost.
V času epidemije je opaziti višjo intenzivnost različnih prostočasnih aktivnosti mladih, pri čemer so večje spremembe pri sebi zaznale ženske. Pri spremembah v navadah pa sicer velja omeniti predvsem prehranjevanje. Kar 52% žensk in 31% moških namreč navaja, da so v tem obdobju več jedli kot sicer.
Vladni ukrepi in priporočila
Mlade ženske so se bistveno bolj držale ukrepov in priporočil javnih oblasti kot mladi moški. 49% mladih žensk in 36% moških pravi, da so se držali popolnoma vseh ukrepov in priporočil; pri podrobnejših vprašanjih o posameznih priporočilih pa se je pri tistih, ki so se popolnoma držali ukrepov, pokazala še večja razlika med spoloma, ki v povprečju znaša 16%.
Mladi ocenjujejo ukrepe vlade kot delno dobre delno slabe, pri čemer je pozitivnih ocen je nekoliko več kot negativnih. Povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 znaša 3,3. Mlade ženske so do ukrepov vlade nekoliko bolj kritične kot moški.
Največ – tretjina mladih kot najbolj pozitiven navaja hiter odziv vlade oziroma učinkovitost ukrepov za zajezitev bolezni. Kot pozitivne pa so v veliki meri videli tudi večino higienskih preventivnih ukrepov.
Kot negativen ukrep je bil v najvišji meri naveden ukrep prepovedi gibanja med občinami. Ukrep je navedla kar tretjina vprašanih. Petina mladih pa vladi očita neprimernost ukrepov v smislu nestrokovnosti, nedoslednosti, kontradiktornosti, nesmiselnosti ali neizvedljivosti.
Kar se tiče pomoči mladim, predvsem študentov, so bili mladi bolj kritični kot ne. Nekateri so tudi navajali, da so bili sicer zadovoljni s prejemom pomoči (150 evrov na študenta), vendar je bil znesek prenizek. Nezadovoljni pa so bili tudi s pristopom, po katerem so vsi dobili enako, ne glede na potrebe.
Sodelovanje v mladinskih / nevladnih organizacijah in prostovoljstvo
44% mladih, ki so sodelovali v anketi je aktivnih v mladinskih, nevladnih ipd. organizacijah. Ti mladi so prilagoditev svojih organizacij na situacijo epidemije ocenili kot dokaj dobro (ocena 4 na lestvici 1-5). Dobra četrtina teh mladih je v času omejenega izvajanja programov organizacij občutila praznino; polovica pa jih je pogrešala predvsem druženje znotraj organizacij.
Nasploh so mladi ocenili odzivanje nevladnih, mladinskih in študentskih organizacij na vladne ukrepe v pretežni meri pozitivno.
Petina mladih je v času epidemije opravljala prostovoljsko delo. Pri tem je najpogosteje šlo za organizacijska dela v različnih organizacijah ter pomoč ljudem v njihovem okolju.
Kaj so mladi pogrešali in katere pozitivne pojave so zaznali
Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, bodisi s konkretnimi osebami iz njihovega življenja (prijatelji, sorodniki, partnerji) kot odsotnost normalnih socialnih stikov nasploh. Na odprto vprašanje o tem, kaj so v času epidemije najbolj pogrešali, jih je kar 69% podalo tovrsten odgovor. Prav tako je bil pri ovirah izobraževanja na daljavo najpogosteje obkljukan odgovor »Manjkal mi je stik s sošolci (skupno učenje, medsebojna pomoč ipd.)«. Pri vplivu odsotnosti programov mladinskih organizacij na mlade pa je bil največkrat obkljukan odgovor, da so pogrešali predvsem druženje znotraj organizacije.
Velika večina mladih (85%) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe. Na vprašanje, katere so tiste spremembe, ki bi jih veljalo obdržati, pa so odgovarjali tako v smislu sprememb pri sebi – na osebni ravni kot sprememb v ožjem ali širšem okolju. Navajali so preventivne ukrepe kot higienske standarde za prihodnost, zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, delovni čas trgovin (zaprte ob nedeljah), več časa za družino, manj prometa, šolanje ali delo na daljavo (vsaj občasno), čas zase, spremenjene nakupovalne navade, solidarnost, digitalizacijo in skrb za prehrano.
