Jannah Theme License is not validated, Go to the theme options page to validate the license, You need a single license for each domain name.
Bivanje

DOS: Poziv k uvedbi subvencij oskrbnin v dijaških domovih za dijake iz socialno šibkih družin

Dijaška skupnost Ljubljana, Dijaška skupnost Maribor, Obalna dijaška skupnost ter Dijaška organizacija Slovenije so v torek, 13. decembra 2022 na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovile poziv k uvedbi subvencij oskrbnina v dijaških domovih. Poziv objavljamo v celoti.

Spoštovani,
v zadnjem času se na Dijaško organizacijo Slovenije, Dijaško skupnost Ljubljana, Obalno dijaško skupnost in Dijaško skupnost Maribor obrača vedno več dijakinj in dijakov z željo po spremembi zakonodaje na področju določanja subvencioniranja oskrbnin v dijaških domovih za dijakinje in dijake iz socialno šibkega okolja.

Šolski sistem v Sloveniji je zasnovan na način, da je večina strokovnih srednjih šol in gimnazij skoncentrirana v regijskih središčih, kjer je tudi postavljena večina dijaških domov v državi. V dijaške domove po podatkih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je v tem šolskem letu vpisanih okoli 5000 srednješolcev. V Sloveniji je trenutno 36 dijaških domov, največ jih je v Osrednjeslovenski in Podravski regiji.

Zaradi povečanih življenjskih stroškov, ki so posledica inflacije in energetske krize, prihaja do situacij, ko si dijakinje in dijaki iz socialno šibkih družin, ki za šolanje na izbrani srednji šoli nujno potrebujejo nastanitev v dijaškem domu, tega enostavno ne morejo privoščiti.

Vlada RS je z Zakonom o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023 iz državnega proračuna dijaškim in študentskim domovom v šolskem letu 2022/2023 pokrila razliko med izhodiščno ceno oskrbnine, ki je veljala v minulem šolskem letu, in izhodiščno ceno te oskrbnine, zvišane za vrednost indeksa rasti cen življenjskih stroškov in stroškov dela. Kljub temu menimo, da ta ukrep ne zadostuje. V polni meri namreč ne naslavlja dijakov iz socialno šibkega okolja. Izhodiščna cena oskrbnine tako za to šolsko leto znaša 239,80 evra, kar je za marsikoga neobvladljiv strošek.

Problematiko lahko še bolje razumemo na primeru družine, v kateri je v dijaškem domu nastanjen samo en otrok.

V skladu s 13. členom Pravilnika o bivanju v dijaških domovih je do sofinanciranja oskrbnine upravičen tisti starš, ki je kot podpisnik nastanitvene pogodbe zavezan plačevati oskrbnino za dva ali več otrok in sicer za drugega in naslednje otroke, ki sočasno bivajo v istem ali drugem dijaškem domu. Pravica do subvencije oskrbnine pripada upravičencu ves čas sočasnega bivanja več kot enega otroka v dijaškem domu, če so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bila pridobljena ta pravica. Sredstva za subvencioniranje oskrbnine otrok zagotavlja ministrstvo javnim dijaškim domovom in zasebnim dijaškim domovom, ki so vpisani v razvid vzgojno-izobraževalnih zavodov v skladu z zakonom. Višino subvencije vsako leto določi minister s sklepom.

Iz 13. člena Pravilnika je torej moč razbrati, da do subvencioniranja oskrbnine v dijaških domovih ni upravičena socialno šibka družina, v kolikor je v dijaškem domu nastanjen samo en otrok, ne glede na višino dohodkov v določeni družini. Če se navežemo na podatke o predvideni minimalni plači, ki bo v letu 2023 znašala okoli 850 evrov neto, bo dohodek v družini, kjer oba starša prejemata minimalno plačo, okoli 1700 evrov neto. Ob upoštevanju dejstva, da je v družini lahko več otrok, od tega pa samo en otrok potrebuje nastanitev v dijaškem domu, je vzdrževanje celotne družine in istočasno plačevanje nastanitve v dijaškem domu velik zalogaj, še posebej v luči 10 % inflacije.

Dijaki, ki izvirajo iz socialno šibkih družin, v večini primerov prejemajo državno štipendijo ob njej pa še ustrezen dodatek za bivanje. Ne glede na to tudi dodatek za bivanje, do katerega je upravičen štipendist, ne naredi bistvene stroškovne razlike, kar je jasno razvidno iz zakona. V skladu z 18. členom Zakona o štipendiranju (ZStip-1) je do dodatka za bivanje upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Obenem zakon določa, da štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Štipendistu na podlagi zakona pripada dodatek za bivanje v višini 85,93 evra mesečno.

Socialno šibka družina je ne glede na višino dohodka, ki je lahko celo nižji od dveh minimalnih plač, vseeno primorana plačevati oskrbnino za nastanitev v dijaškem domu v višini 239,80 evra, v najboljšem primeru pa 153,87 evra, če odštejemo še dodatek za bivanje, ki ga prejme dijak, upravičenec do državne štipendije.

Ker v Dijaški organizaciji Slovenije, Dijaški skupnosti Ljubljana, Obalni dijaški skupnosti in Dijaški skupnosti Maribor odločno zagovarjamo javno dostopno šolstvo, ne glede na kraj bivanja, osebne okoliščine, socialni in družbeni status, se nam zdi neprimerno in diskriminatorno, da dijaki iz oddaljenih krajev nimajo enakih možnosti za izobraževanje, saj so stroški oskrbnin v dijaških domovih visoki, družinski dohodki pa so lahko zelo nizki. Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport pozivamo, da pripravijo ustrezno zakonodajo, ki bo smiselno naslavljala socialno šibke družine, predvsem tiste, kjer je v dijaških domovih nameščen samo en otrok. Prepričani smo, da mora država prednostno poskrbeti za najšibkejše in jim omogočiti enake možnosti za kakovostno izobrazbo v vseh delih Slovenije.

DOS
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button