Je UI le klik do znanja? Umetna inteligenca v študiju
Resolucija ŠOS o umetni inteligenci v študiju, praktične izkušnje mariborskih študentov ter sodobna jezikovna orodja prikazujejo, kako UI podpira učenje, pripravo nalog in digitalno pismenost na slovenskih univerzah.
V času, ko umetna inteligenca (UI) vse bolj postaja del vsakdanjega študija, je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) sprejela Resolucijo o umetni inteligenci v vsakdanjem študiju. Ta celostno naslavlja naraščajočo vlogo UI v visokošolskem prostoru.
UI ne sme vplivati na kakovost študija
ŠOS v resoluciji sprva pohvali UI kot orodje, s katerim se učni proces individualizira. Tak pristop izboljšuje učno izkušnjo, povečuje pa tudi vključenost in motivacijo. UI lahko pomaga tudi pri vključevanju ranljivih skupin, kot so študenti s posebnimi potrebami, ki pogosto potrebujejo dodatno pomoč.
UI pomaga tudi učiteljem pri analizi učnih načrtov in pripravi gradiv, študentom pa pri sprotnih nalogah. A pri tem ostajajo ključni izzivi – etika, varstvo zasebnosti in akademska integriteta. Učitelji bi morali imeti orodja, da zaznajo morebitne zlorabe in s tem ohranijo kakovost in poštenost študija.
Tako študenti in profesorji morajo razumeti meje in odgovorno uporabo UI. Zato pa so nujne jasne smernice in transparentnihokvirji, ki določajo dovoljene oblike uporabe, zaščitne mehanizme in postopke za prijavo zlorab. UI ni nadomestilo za človeško interakcijo, temveč dopolnilo, ki spodbuja kakovostno komunikacijo, kritično mišljenje in ustvarjalnost.
ŠOS zato predlaga oblikovanje jasnih smernic za akademsko integriteto, redno spremljanje učinkov UI na učne izide ter varovanje osebnih podatkov študentov. Hkrati pa sodelovanje študentov pri pripravi politik in izobraževanje tako študentov kot profesorjev in predavateljev.
Nujno pa je tudi, da se razvijajo novi načini preverjanja znanja. Premakniti se moramo iz poučevanja, ki temelji na reprodukciji znanja, k izobraževanju, ki razvija višje kognitivne veščine, ustvarjalnost in digitalno pismenost. Pri tem UI dopolnjuje in bogati učni proces, ga pa ne nadomešča.

Koliko študentov uporablja UI?
V anketi ŠOS kar 90 odstotkov od 194 anketiranih študentov uporablja UI, od tega 39 odstotkov vsak dan. Najbolj priljubljena platforma je ChatGPT, sledijo GoogleAI, Grammarly in Copilot. UI študenti najpogosteje uporabljajo za iskanje informacij, učenje, razvijanje idej, pisanje in preverjanje nalog ter organizacijo dela.
Le 11 odstotkov študentov ve, da njihovi zavodi uporabljajo UI pri predavanjih, vajah ali izpitih. Najpogostejša uporaba je pri izvedbi predavanj in vaj (67 odstotkov), medtem ko izpitne naloge vključujejo le 13 odstotkov.
Večina se strinja, da jim uporaba UI olajša študij, kar 25 odstotkov vprašanih pa priznava, da so z uporabo UI kršili akademsko poštenost. Sicer jih 49 odstotkov meni, da uporabe UI ni potrebno omejiti, a velika negotovost (33 odstotkov) kaže na potrebo po razpravi, delavnicah in smernicah za odgovorno uporabo.
Študenti ocenjujejo, da UI predstavlja srednjo grožnjo kakovosti učnih izidov. Čeprav priznavajo njene prednosti, kot so lažji dostop do informacij in učinkovitejše reševanje nalog, izražajo tudi skrb za zmanjšanje kritičnega mišljenja in samostojnosti pri učenju.
UI kot pomoč pri pisanju in strukturiranju besedil
Tudi na mariborski univerzi je uporaba UI nekaj čisto vsakdanjega. Ena od študentk Filozofske fakultete svojo izkušnjo opiše takole:
UI največkrat uporabljam pri pisanju refleksij. Najprej si v alinejah zapišem bistvo, nato pa UI prosim, da te točke preoblikuje v zaokroženo besedilo, na primer v obliki refleksije. Včasih dodam še bolj specifična navodila, odvisno od naloge. Pomagam si tudi pri pisanju seminarskih nalog.
Način uporabe umetne inteligence se sicer razlikuje tudi glede na študijsko področje. Študentka s Pravne fakultete UI uporablja predvsem kot podporo pri delu s pravnimi besedili:
Uporabljam jo za povzemanje sodne prakse. Pri seminarskih nalogah mi pomaga z idejami za poglavja in podpoglavja, da vem, kaj vse je smiselno vključiti. Pomagam si tudi tako, da me usmeri na pravi zakon, kadar se ga ne spomnim.
Podobno pomembno vlogo ima umetna inteligenca tudi pri študentih naravoslovnih smeri:
Največkrat jo uporabljam za povzemanje znanstvenih člankov. Pogosto mi pomaga tudi pri razčlenjevanju in poenostavljanju poglavij, da so vsebine lažje razumljive. Na začetku raziskovanja v okviru seminarskih nalog pa vprašam, ali se članek sploh navezuje na temo, ki jo raziskujem, da ne izgubljam časa.
Pomoč pri programiranju in ekonomskih analizah
Na FERI-ju študenti medijskih komunikacij UI uporabljajo za razlago snovi in pomoč pri programiranju:
UI uporabljam za učenje, da mi skrajša in pojasni snov. Pomaga mi tudi pri programiranju, če je kakšna ponavljajoča koda, ampak pri tem je (še) potrebno biti pozoren, saj dela napake.
Študenti ekonomskih smeri pa umetno inteligenco pogosto uporabljajo kot praktično orodje za analizo in obdelavo podatkov:
V UI pogosto prilepim dokument, da ga prebere in pripravi kratke povzetke. Pri študiju mi pomaga tudi pri analizi študij primerov. Za pripravo predstavitev uporabljam orodje Gamma, pri vajah pa ChatGPT prosim, da mi poišče aktualne članke za obravnavano temo. Pogosto mi pomaga tudi pri oblikovanju Excelovih tabel in grafov iz danih podatkov ter pri oblikovanju odgovorov na vprašanja na podlagi datotek profesorjev.
Najbolj uporabna brezplačna UI orodja za študente in učitelje
Umetna inteligenca ne bo kar izginila iz študijskega procesa. Študenti zato morajo razumeti njeno korist in poznati primerna orodja za uporabo. Dobina raziskava (2025) je zbrala nabor brezplačnih ali delno brezplačnih orodij umetne inteligence, ki so posebej uporabna v visokošolskem izobraževanju.
Za razlago snovi, povzemanje znanstvenih besedil, organizacijo zapiskov, preverjanje jezika ter podporo pri raziskovalnem delu so primerna orodja kot so npr. ChatGPT, Perplexity, Elicit, Quizlet. Canva AI in Curipod pa sta lahko v pomoč učiteljem, pri pripravi vizualnih in interaktivnih učnih gradiv, oblikovanju kvizov, razlag in podpornih vsebin za pouk.
Namen teh orodij ni nadomeščanje učnega procesa, temveč podpora, večja učinkovitost ter časovna ekonomičnost.

Če se ukvarjaš s pisanjem in slovenščino, se čimprej spoznaj s Centrom za jezikovne vire in tehnologije UL (CJVT). Orodja, kot je GaMS 3, omogočajo obdelavo daljših besedil in podporo digitalnim aplikacijam, izobraževanju ter raziskavam. Gigafida 2.2 in Trendi zagotavljata obsežne podatke za raziskovanje jezika, digitalni slovarji pa omogočajo dostop do besedišča in kolokacij za uporabnike.
Orodje, kot je Online Notes, omogoča prevajanje predavanj – zaenkrat je sicer na voljo samo študentom Univerze v Ljubljani. Če pa ti preglavice povzročajo vejice, lahko uporabiš orodje za preverjanje vejic CJVT vejice.
Za sprostitev pa lahko preizkusiš tudi igriva orodja, kot sta Kombinator in Ugibanka za vajo besedišča, sopomenk in kolokacij.
Kakšna je torej prihodnost študija z umetno inteligenco?
Umetna inteligenca v študiju in digitalna orodja lahko močno olajšajo učenje, pripravo nalog in raziskovanje, a naj ostanejo le dopolnilo človeškemu razmišljanju, ustvarjalnosti in kritičnemu mišljenju. Če jih uporabljamo odgovorno, lahko izboljšajo študij in pouk, hkrati pa ohranjajo kakovost znanja in človeški stik v izobraževanju.
Katja JARC
Unplash




