V Mariboru je že od leta 2014, vendar sem za aerial jogo letos slišala prvič. Novinarka Ana je na enem od sestankov z nami delila svojo izkušnjo in postala sem odločna, da bom tovrstno jogo preizkusila tudi sama. Zunaj uradnih ur sem se v Centru plesa tako sestala z akademskim plesalcem, koreografom in pedagogom Markom Urbanekom. Sončno petkovo dopoldne je bilo namreč kot nalašč za krepitev mišic, raztezanje in visenje v živobarvnem blagu.
Učna ura v pajkicah
Pred individualno uro so me vnaprej opozorili, da moramo za vadbo aerial joge vedno obleči mehka oprijeta oblačila brez kovinskih ali ostrih delov (zadrge, zakovice, gumbi) ter iz varnostnih razlogov odstraniti tudi ves nakit (uhane, prstane, verižice, pirsinge). Pomembna je tudi izbira majice, saj takšna s tankimi naramnicami ni primerna.
Sledil je pogovor o osnovah aerial joge. Ko pa je prišel fotograf, nama s pedagogom ni preostalo drugega, kot da pripraviva teren in začneva z delom. Strop v dvorani je prekrit s plezalno opremo, ki jo sestavljajo trakovi, vrvi in karabini. Marko je na slednje vpel dve zanki iz blaga, pod kateri sva namestila vsak svojo blazino. Pred začetkom sva preverila še višino zanke, ki je prilagodljiva in mora vsakemu posamezniku segati v višino njegovih bokov.
Kdo se je tega spomnil?
Te inovativne oblike vadbe naj bi se prvi domislili Američani in kmalu je pripotovala tudi k nam. Urbanek je zaprisežen sodobnemu plesu, z aerial jogo pa se je prvič srečal v Avstriji. Idejo je nato preoblikoval v svojevrstno vadbo, saj ni želel zgolj posredovati tistega, kar se je tam naučil. Kot pravi koreograf je sestavil svoj program z najraznovrstnejšimi kombinacijami: »Ves čas učim nove stvari. Ne delamo vedno enih in istih vaj. Vadba tako postaja fizično vse bolj zahtevna in hkrati ostaja zanimiva.«
Prednost joge v zraku je, da mišice raztegujemo in krepimo brez hudega pritiska na sklepe.
Glaven pripomoček pri jogi v zraku je posebno blago (yoga hammock), ki je vpeto v plezalno opremo na stropu. Zdrži lahko prav vsakogar, saj nosilnost blaga znaša dobre pol tone. Na prvi pogled je sicer videti kot nekakšna gugalnica. Vendar je pri izvajanju mnogih vaj pomembna prav umirjenost blaga. Spet pri drugih pa si lahko damo duška in se tudi zagugamo. Marko me je najprej vodil skozi set vaj, ki so se izvajale sede ali kleče na tleh. Roke sva vpela v blago in začela trening, ob tem pa naju je spremljala umirjena glasba, ki je poskrbela za prijetno vzdušje.
Nekatere vaje so spominjale na tiste, ki jih delamo s TRX-om, vendar je bilo z rožnatim blagom vse bolj prefinjeno. Ob izvajanju me je pedagog vseskozi vodil in opozarjal, na katere mišice se moram osredotočiti, pri tem pa tudi paziti na vzravnanost hrbtenice. Po dobrem segrevanju in raztezanju je bil čas, da se odlepiva od tal in zgradiva svojo pot navzgor.
»No, sedaj pa še ti«
Do blaga sem bila sprva malce nezaupljiva. Marko mi je sicer zatrdil, da je aerial joga primerna za vse ljudi, ne glede na spol, starost, višino in težo. »Veliko imamo tudi študentk in takoj vemo, kdaj je izpitno obdobje, saj je njihova zanka iz blaga takrat prazna,« se še pošali.
Po prvem dvigu sem bila še vedno malo v dvomih, ko pa sem mirno sedela v svoji viseči zanki, me je preplavil občutek popolne sproščenosti. Medtem ko sem opazovala Marka, so moje noge lahkotno lebdele v zraku. Po vsaki vaji, ki jo je izvedel, pa je vedno rekel: “No, sedaj pa še ti.” Dokler sem le gledala, je bilo vse tako preprosto. Vendar sem kasneje, ob strokovnem nadzoru, lahko tudi sama izvedla številne položaje, za katere si niti nisem upala pomisliti, da jih lahko.
Moje telo je bilo dobro ogreto, vpeta sem bila v čudovito blago in spraševala sem se, ali se je tukaj sploh moč poškodovati. Načeloma ne, vendar je za varno vadbo treba najprej osvojiti osnovne tehnike, ob tem pa natančno poslušati pedagoga. Šele pod budnim očesom in ob asistenci slednjega pa lahko posameznica ali posameznik preide na težje položaje.
Aerial joga utrjuje vaše nevronske povezave, zato lahko tudi izboljša vaš spomin!
Leteča umetnost
Na prvi pogled vadba bolj spominja na umetnost, na primer balet. Gibanje v blagu deluje elegantno, vendar je hkrati tudi zelo naporno. Pomembno je, da se blaga dobro oprimemo, pa naj si bo to z rokami ali nogami. Za vsak naslednji položaj sem morala napeti vse mišice v telesu. Najbolj pa takrat, ko sem želela končni položaj tudi zadržati. Na koncu ni šlo več za to, da ne bi zaupala blagu, temveč sem dvomila o moči svojih rok.
Dejstvo, da s takšno vadbo močno okrepimo mišice celega telesa, je potrdil tudi manjši mišični maček naslednje jutro. Tega je napovedal tudi Marko, ki pa mi je zaupal, da je po številnih letih v plesu ob dodatnem treningu aerial joge trenutno v najboljši fizični formi. Kar mi je dalo še več motivacije in želje, da se priključim začetni skupini in svoje poletno telo zgradim že zdaj.
Počasi se daleč pride
Z nogami na trdnih tleh sem bila na koncu deležna še predstave nekaterih najtežjih položajev, ki jih je Marko izvajal povsem rutinirano. Brez pomisleka, kako se blaga prijeti z levo roko, kam dati desno nogo in kako se obrniti, je drsel iz enega položaja v drugega in umirjeno spremljal moje navdušenje. Pravi, da takšne gibe z določenim številom treningov osvojijo vsi njegovi varovanci.
Pomembno je, da od vsega začetka sledijo njegovim navodilom. Slednje ni težko, saj na tleh »nogo gor« pomeni, da nogo preprosto dvignemo. A ko visimo v zanki z glavo navzdol, lahko končamo v popolnoma nasprotnem položaju ali pa celo na tleh. Rek Počasi se daleč pride drži tudi tukaj in po številnih urah, zavitih v blago, se naučimo svoje telo bolje obvladati in voditi.
Nika BLAGNE
Vid JERČIČ
