Kaj prinašajo novi zakoni EU za trajnostno porabo tekstila
Zaradi hitre mode se je količina oblačil, ki jih kupuješ in zavržeš, močno povečala. Zakaj reči ne konzumerizmu?
Poraba tekstila v EU se je leta 2019 povečala iz 17 kg na osebo na povprečno 19 kg na osebo leta 2022 — to je dovolj, da napolniš velik kovček z tekstilom. Hkrati vsako leto v EU zavržeš približno 12 kg oblačil. Evropska unija zato sprejema zakonodajo, s katero želi zmanjšati količino tekstilnih odpadkov ter podaljšati življenjsko dobo in povečati recikliranje tekstila. Izboljšanje trajnosti modne industrije je del načrta za dosego krožnega gospodarstva do leta 2050.
Kaj je hitra moda?
Hitra moda pomeni stalno ponudbo novih stilov in oblačil po zelo nizkih cenah. Je razlog za večjo porabo oblačil, k čemur pa prispevajo tudi družbena omrežja in modna industrija, ki ti modne trende predstavita hitreje in bolj množično kot kadarkoli prej. Posledično se močno povečata tako proizvodnja kot odmetavanje tekstila.
EU se želi s to težavo soočiti na učinkovit način. Nove strategije za reševanje problema vključujejo razvoj novih poslovnih modelov, kot je najem oblačil, oblikovanje izdelkov tako, da jih lažje ponovno uporabiš ali recikliraš (krožna moda), spodbujanje k nakupu kakovostnejših oblačil, ki trajajo dlje (počasna moda), ter splošno usmerjanje tvojega potrošniškega vedenja k bolj trajnostnim modnim izbiram.
Vplivi na okolje
Za proizvodnjo tekstila porabimo ogromno naravnih virov – predvsem vode in zemljišč za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Za eno samo bombažno majico se porabi približno 2.700 litrov sveže vode, kar bi zadoščalo za pitje za 2 leti in pol. Po podatkih Evropske agencije za okolje je bil tekstilni sektor tretji največji povzročitelj degradacije vodnih virov in uporabe zemljišč v letu 2020.
Ko kupuješ in nosiš oblačila, ki so bila pobarvana in izdelana na klasičen način, posredno prispevaš k onesnaževanju vode. Ocenjuje se, da je približno 20 % svetovnega onesnaženja čiste vode posledica barvanja in obdelave tekstila. Ko pereš sintetična oblačila, predvsem iz poliestra, lahko ena sama pralna serija sprosti tudi 700.000 mikroplastičnih vlaken.
Ko kupuješ in nosiš oblačila, s tem prispevaš tudi k podnebni krizi. Po poročilu Evropske agencije za okolje so tvoj nakupi tekstila v EU v letu 2022 povzročili približno 355 kg emisij CO₂ na osebo. To je enako, kot če bi se z običajnim bencinskim avtom peljal/a 1.800 kilometrov.
Strategija EU za trajnosten tekstil
V okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo si EU prizadeva:
- narediti tekstil bolj trajen, popravljiv, ponovno uporaben in reciklabilen,
- omejiti hitro modo,
- ter spodbuditi inovacije v modni industriji.
Septembra 2025 je Evropski parlament potrdil nova pravila, po katerih morajo države članice EU vzpostaviti sheme, ki zagotavljajo, da proizvajalci oblačil, modnih dodatkov, klobukov, obutve, odej, posteljnine, zaves in po potrebi tudi vzmetnic krijejo stroške zbiranja, sortiranja in recikliranja svojih izdelkov.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
