Kultura

Kaj so na knjižne police postavile založbe Litera, Didakta in Učila?

Pri mariborski založbi Litera so izdali tretji roman Sarivala Sosiča Sin in sin, pri založbi Didakta pa knjigo Charlesa M. Schulza o kužku Snoopyju in njegovi druščini z naslovom Snoopy - zamaskirani heroj. Založba Učila je izdala avtobiografijo glasbenega zvezdnika Eltona Johna.

Sin in sin (založba Litera)

Tretji roman izpod peresa Sarivala Sosiča 

knjižne police, Jaz Elton John, Sin in sin, Tretji Sosičev roman, Sarival Sosič, Aljaž Krivec, Tretji roman,

Tretji Sosičev roman, ki sledi prvencu Starec in jaz in delu Jaz sam, bi lahko razumeli tudi kot del trilogije, kar v spremni besedi omeni tudi Barbara Korun. Kot zapiše Aljaž Krivec za Buklino recenzijo, “smo ponovno priča specifičnemu, za Sosiča zdaj že skoraj prepoznavnemu jeziku in načinu ubesedovanja, ki ga zaznamujejo dolge večstavčne povedi, repeticije, natančno ubesedovanje obravnavane snovi in močan pridih poetičnosti”. Matej Krajnc pa je za Kulturni medijski center Slovenija zapisal, da lahko večplasten roman beremo tudi kot zgodbo o dveh bratih. “Avtor ju nato prepletajoč njuni usodi pošlje v svet. Imata poslanstvo, ki ga izvršujeta z močjo glasbe. Nista kakšna novodobna japija, ki bi najemala roadije, bende, opremo. Vse, kar imata, jima je dano. Čutita, zaznavata in preko tega svoje sporočilo tudi podajata naprej,” je med drugim zapisal Krajnc.

Sarival Sosič (1962) je po poklicu kustos za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana. Po izobrazbi je učitelj glasbene vzgoje, profesor umetnostne zgodovine in komparativist. Njegov prvenec Starec in jaz je bil nominiran za kresnika.

Snoopy – zamaskirani heroj (založba Didakta)

Priljubljeni stripi o Snoopyju in njegovi druščini 

Knjiga Snoopy – zamaskirani heroj v slovenskem prevodu Martina Uraniča prinaša stripovske zgodbe o druščini Snoopyja in njegovih prijateljev Arašidkov, kot so Woodstock, Linus, Lucy, Pigpen, Schroeder in seveda Charlie Brown. Knjiga ponuja mešanico novih zgodb in nedeljskih stripov Charlesa Schulza. Kot so zapisali pri založbi, velja strip o Snoopyju in Arašidkih (Peanuts) za enega najuspešnejših stripov vseh časov. V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan kot prvi strip, ki ga je objavilo več kot 2000 časopisov. Strip izhaja v 75 državah in v najrazličnejših jezikih, vključno s kitajščino in latinščino. Prvi strip je izšel leta 1950 in odtlej je Charles M. Shulz neprekinjeno risal in pisal tekste, skupno se je nabralo 17.500 sličic. Arašidki so avtorja uvrstili na peto mesto najbogatejših Američanov.

Charles M. Schulz se je rodil v Minneapolisu. Takoj po rojstvu se ga je prijel vzdevek Sparky po Sparku Plugu, konju iz stripa Barney Google. Že kot otrok je strastno bral stripe. Prvi večji uspeh je doživel po služenju vojaškega roka leta 1947, ko je časopisu St. Paul Pioneer Press prodal svoj prvi strip Li’l Folks. Leta 1950 se je sestal z United Feature Syndicate in 2. oktobra istega leta je strip Peanuts, kot ga je poimenoval sindikat, debitiral v sedmih časopisih. Umrl je v Kaliforniji februarja 2000, le nekaj ur preden je v nedeljskem časopisu izšel njegov poslednji izvirni strip.

Jaz Elton John (založba Učila)

Prva uradna zvezdnikova avtobiografija

Glasbenikova avtobiografija razkriva, kako je Reginald Dwight, sramežljiv fant iz londonskega predmestja Pinner postal Elton John, eden najbolj vpadljivih in karizmatičnih glasbenikov, kantavtor z eno najdaljših karier ter eden najbolje prodajanih solističnih izvajalcev na svetu.

Britanski glasbenik v knjigi na humoren način spregovori o svojem otroštvu, odraščanju in težkih odnosih s starši. Že kot mlad fant si je želel postati glasbeni zvezdnik. Začel je z obiskovanjem Kraljeve glasbene akademije, kjer se je učil klavir, pozneje igral na hotelskih terasah, da je zaslužil za šolanje, ter pri 23-letih letih imel prvi nastop v ZDA. Pred občinstvo je stopil v živo rumenih hlačah, majici, posuti z zvezdami, in težkih čevljih s krili. “Pojavil se je Elton John in za vedno spremenil glasbeni svet,” so zapisali pri založbi.

V knjigi opiše tudi neuspele poskuse sodelovanja s komponističnim partnerjem Berniejem Taupinom, prijateljevanja z Johnom Lennonom, Freddiejem Mercuryjem in Georgeem Michaelom, spregovori pa tudi o poskusih samomora in dolgotrajne zasvojenosti z drogami. V delu poda vso odisejado na klinikah za odvajanje ter opiše svoja prizadevanja za pomoč zasvojenim ljudem ter tistim, okuženim z virusom HIV. Za prevod je poskrbel Simon Demšar.

 

 STA
Pixabay, Založba Litera (vir)

Sorodni članki

Back to top button