Znanost

Kljub laktozni netoleranci smo mleko pili že v prazgodovini

Raziskovalci so na zobovju prazgodovinskih britanskih kmetov odkrili doslej najzgodnejše neposredne dokaze o uživanju mleka pri ljudeh. Čeprav so bili ljudje tedaj verjetno še laktozno intolerantni, so mleko uživali že pred okoli 6000 leti.

Ekipa pod vodstvom arheologov z univerze v britanskem Yorku na mineraliziranih zobnih oblogah sedmih ljudi, ki so živeli v neolitiku, odkrili mlečno beljakovino beta laktoglobulin. Gre za doslej najstarejše preiskane vzorce zobnega plaka pri ljudeh na svetu. Študija pa predstavlja tudi doslej najzgodnejše odkritje te sirotkine beljakovine.

Znanstveniki so s pomočjo beljakovin na zobnih oblogah dokazali, da smo ljudje mleko uživali že v neolitiku.

Neolitik je na Otoku trajal od leta 4000 do 2400 pred našim štetjem. V tem obdobju se je pojavilo kmetovanje s poljedelstvom oz. pridelavo pšenice in ječmena. Pojavila se je tudi reja živali, kot so krave, ovce, prašiči in koze. Arheologi, ki so sodelovali v študiji, so odkrili tudi dokaze o kompleksnih kulturnih praksah: gradnjo velikih spomenikov in grobišč.

Uživali so kravje, kozje in tudi ovčje mleko

Ostanke zobovja so našli na treh različnih neolitskih najdiščih, dveh na jugu in enem na vzhodu Anglije. Na ostankih ljudi z vseh treh najdišč so našli navzočnost kravjih, ovčjih in kozjih mlečnih proteinov, kar nakazuje, da so že tedaj za pridobivanje mlečnih proizvodov izkoriščali različne živalske vrste.

Zobne obloge nudijo edinstven vpogled v prehrano prazgodovinskih ljudi, saj so se, preden so se mineralizirale v zobni kalkulus (ki je mineralizirani plak) ali kamen, vanje ujele prehranske beljakovine.

Glavna avtorica študije, doktorica Sophy Carlton, iz oddelka za arheologijo na univerzi v Yorku je izpostavila, da bi lahko odkritje nakazovalo, da je bilo uživanje mlečnih proizvodov v preteklosti široko razširjena prehranska praksa.

V neolitiku so bile ljudje laktozno netolerantni

Izsledki so še posebej zanimivi, saj nedavne genetske študije nakazujejo, da ljudje v neolitiku še niso prebavljali laktoze v mleku. Prazgodovinski kmetje so se morda tej težavi skušali izogniti s tem, da so pili le majhne količine mleka ali pa tako, da so ga predelovali v druge prehranske proizvode, kot je sir.

Laktazna persistenca, ki ljudem omogoča uživanje mleka tudi v odrasli dobi, je rezultat genske mutacije. Še vedno pa ostaja neznanka, kakšen mehanizem to omogoča in kdaj smo ljudje to sploh razvili.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close