Kot marionete v poplavi informacij
Čustveno stanje, ki ga kontekst oglasa sproži, usmerja k želeni interpretaciji.
Radi verjamemo, da imamo nadzor nad vsem, kar počnemo. V nekem smislu ga tudi imamo, vendar pa smo večinoma subtilno pod vplivom okolja in okoliščin, ne da bi se tega sploh zavedali.
Eno od pojasnil, kako lahko do tega pride, je priming efekt. Fenomen z veliko močjo, ki ga zaradi njegove preprostosti in učinkovitosti uporablja mnogo oglaševalnih velesil in postaja vedno pomembnejše orodje ne le v svetu psihologije, temveč tudi marketinga.
Fenomen, ki se poigrava z našim spominom
Teorija priminga je osnova za razumevanje percepcije informacije v odvisnosti od informacij, ki jih prejemamo. Ta se nanaša na delovanje možganov oziroma človeškega spomina in je pojasnjen kot aktivacija asociativnih mrež v možganih, ki lahko ustvari množico kognitivnih učinkov in vpliva na prihodnje odločevalne procese pri človeku. Predpostavka modela je, da ljudje pri odločanju ne uporabijo celotnega znanja o temi, ki so ga v možganih uskladiščili, ampak se zanašajo na informacijo, ki je v času odločitve najbolj dostopna. Gre torej za fenomen delovanja človeškega spomina. Modeli asociativnih mrež predpostavljajo, da so misli, čustva in izkušnje med seboj povezani z mrežami, ki sprožajo različne asociacije. Vozlišča v možganih, odgovorna za formiranje informacij, se aktivirajo preko informacije, ki jo zaznamo s čutili. Ko se vozlišče aktivira, se aktivacija razširi po asociativnih mrežah do drugih vozlišč skladno s semantično povezanostjo ali drugo vrsto povezanosti in tako vpliva na povečano možnost dostopnosti določene informacije. Učinek priminga se igra s senzornimi, verbalnimi, zvočnimi in vizualnimi dražljaji, ki smo jim bili v preteklosti izpostavljeni in na nas vplivajo tudi v prihodnosti, ne da bi se tega popolnoma zavedali.
Dražljaji, ki smo jim bili v preteklosti izpostavljeni, se bodo verjetneje aktivirali ob podobni situaciji v prihodnosti.
Pi_a. Pica? Pika? Pita?
Na svoji najpreprostejši stopnji se lahko priming nanaša na eno samo besedo; enkratno branje besede bo povečalo hitrost, s katero bo le-ta v prihodnje prepoznana. Ta učinek je znan kot priming ponovitev. Z vnosom informacij se v naših možganih ustvarja semantična shema, ki se v naslednjih situacijah aktivira, ker za ponovno aktivacijo konstrukta porabi manj energije, kot bi je pri uporabi novega in neznanega podatka. Tako na primer ob zapisani besedi, kjer manjka ena črka, dobimo asociacijo na tisto, kar je v naši semantični shemi shranjeno kot večkrat prepoznan vzorec. Priming je znan kot asociativen, ko se poveča aktiviranje povezanih znanj, kot na primer morje asociira poletje. Ta učinek se lahko kategorizira glede na vrsto združevanja, s katero se je aktivacija razširila, kot so skupne zaznavne komponente, fonološke funkcije ali semantični odnosi.
Celotni prispevek, si lahko preberete v junijski številki revije Spekter 2018, str. 16 in 17.
Renata JAVORNIK
splet (vir)