Kultura

Letošnji Vurnikovi dnevi tudi na spletu

Center arhitekture Slovenije tudi letos pripravlja Vurnikove dneve, s katerimi tokrat obeležujejo 136. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika.

Letošnji Vurnikovi dnevi, ki se bodo odvijali od danes do konca junija, bodo potekali tudi na spletu. Tako bodo vse razstave na ogled v posameznih razstaviščih, dostopne pa bodo tudi na spletni strani.

Spletno odprtje Vurnikov dni bo drevi ob 19. uri z videoposnetkom nagovora predsednika Krajevne skupnosti Radovljica Andreja Golčmana in s slavnostno podelitvijo Vurnikove študentske nagrade. Predstavili bodo tudi prispele predloge, ki bodo na ogled tako na spletu kot v radovljiški graščini.

V torek bo predstavljena idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Radovljici z razglasitvijo zmagovalcev študentskega natečaja. V sredo pa se bodo osredotočili na Vurnikov fotografski natečaj.

V sredo, 17. junija, bo sledila spletna predstavitev knjige Borisa Leskovca Vurnikove misli in teze o zgodovini umetnosti in arhitekturi ter vlogi arhitekta v družbi. Ves mesec pa bo v Vili Podvin na voljo kulinarično presenečenje Okusov Radol’ce, in sicer degustacijski Vurnikov meni.

Kdo je Ivan Vurnik?

Vurnik se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in tam leta 1971 tudi umrl. Poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija velja za utemeljitelja slovenske moderne arhitekture in urbanizma. Zaslužen pa je tudi za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Ustvarjal je v času secesije in ekspresionizma, večino del v sodelovanju s svojo ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik.

Vurnikovi dnevi, ki potekajo od leta 2014, od 130. obletnice rojstva Vurnika dalje, so priložnost za predstavitev življenja in dela zakoncev Vurnik širši javnosti. Nastal je tudi Kažipot po Vurnikovih arhitekturnih delih, ki je na voljo v turistično informacijskih centrih po Sloveniji.

V Centru arhitekture Slovenije se pri organizaciji povezujejo s Krajevno skupnostjo Radovljica, Občino Radovljica in tamkajšnjimi občinskimi javnimi zavodi s področja kulture. To so Muzeji radovljiške občine, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Turistično informacijski center Radovljica. V Ljubljani pa se povezujejo z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteto za arhitekturo ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje.

 

 STA
 Pixabay

Sorodni članki

Back to top button