Maribor polaga kamenčke v spomin in opomin na otroke Gaze

Ko stojiš na trgu in držiš kamenček v roki, se ti zdi, da je težak. Ne zaradi velikosti ali oblike, temveč zaradi pomena. Na njem je morda preprosta risba, ime ali narisana sveča. Ko ga položiš na tla, občutiš, težo nedolžnih otroških življenj, ki so ugasnila v še eni nesmiselni vojni. V tebi pa raste zavedanje, da si človeštvo ne sme in ne more več zatiskati oči pred tragedijami kot je genocid v Gazi.

Ukrepati so se odločili tudi člani Kulturne skupnost GT22.  Med 1. in 5. septembrom na Trgu svobode organizirajo akcijo polaganja kamenčkov v spomin na otroke, ubite ali od lakote umrle v Gazi. Njihov cilj je, da bi ljudje na označeno območje trga prinesli 20 tisoč kamenčkov, vsaj toliko, kolikor je doslej znanih otroških žrtev v genocidu, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael.

»Kriv za vse to je tisti, ki da ukaz, sokriv ali pa tudi kriv je tisti, ki izvrši ukaz. Kriv je tisti, ki gleda stran ali pa tudi tisti, ki financira vse to, da bi imel kako materialno korist. Mi smo rekli, da ne želimo gledati vstran,« je ob začetku dogodka dejal Miodrag Petrović, vodja zavoda Razvoj Maribor in eden od pobudnikov akcije. Povedal je, da je bila njihova prva ideja prižig svečk, a so želeli bolj trajno, okolju prijazno gesto. Polaganje kamenčkov je namreč star običaj spoštovanja do pokojnika, ki ga poznajo že tisočletja. Pravzaprav ga je najbolje ohranila judovska tradicija.

Statistika, ki para srce

Statistika izgubljenih življenj te ne pusti ravnodušnega. Po poročilih UNICEF-a je bilo od oktobra 2023 v Gazi več kot 50.000 otrok ubitih ali ranjenih. Vsak dan umre povprečno 28 otrok, kot bi vsakodnevno izginil cel razred. Čeprav so to le številke, za njimi stojijo obrazi, imena, neizrečene zgodbe. Nekateri niso dočakali niti prvega rojstnega dne, drugi so umirali v bolnišnicah brez zdravil, brez upanja, da bo prišla pomoč.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se Gaza sooča z eno najhujših humanitarnih kriz v zadnjih desetletjih. Otroci umirajo ne le zaradi bomb, temveč tudi zaradi lakote in bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

Korenine konflikta

Konflikt v Gazi se je ponovno razplamtel 7. oktobra 2023, ko je Hamas izvedel napad na Izrael. Odgovor je bil silovit in neizprosen. Zračni in kopenski napadi so zajeli celotno območje Gaze in uničili večino civilne infrastrukture. V začetku leta 2025 so sicer poskušali s kratkimi premirji, a so se spopadi kmalu nadaljevali in postali še bolj brutalni.

Pred nekaj dnevi je Mednarodno združenje strokovnjakov za genocid (IAGS) uradno sporočilo, da izraelske akcije v Gazi izpolnjujejo definicijo genocida. Sistematično uničevanje mest, ciljanje civilistov, uporaba lakote kot orožja – vse to sestavlja sliko, ki bi morala pretresati temelje naše človečnosti.

Kamenčki kot ogledalo družbe

Ko stojiš pred položenimi kamenčki, začutiš težo tišine, ki jo je skoraj nemogoče opisati. Ta tišina postavlja vprašanja, ki jih pogosto raje preslišimo. Kam vodi svet, kjer so otroci tarča vojne? Koliko je vredno otroško življenje v času globalnih interesov in političnih iger? In kje je meja med opazovalcem in sokrivcem?

Petrović je ob tem dejal: »Boli nas, da genocid izvaja narod, ki je bil v 20. stoletju sam žrtev genocida. Tak narod bi moral biti največji ambasador miru.« Te besede ostanejo s tabo, ko zapustiš trg, in se ti še dolgo vračajo v misli.

Od tišine k dejanjem

Polaganje kamenčkov je opomnik, da apatija ni izbira. Morda ne moremo spremeniti sveta čez noč, a lahko začnemo pri sebi  – s pogovorom, z ozaveščanjem, z drobnimi dejanji solidarnosti. Ko položiš kamenček, veš, da  ni le simbolni dejanje. Je obljuba, da ne boš gledal stran, da boš govoril in delal, kar je prav. In vsak kamenček, položen na Trgu svobode, nosi tiho prošnjo naj bo to opomin in začetek spremembe.

Eva ŽUNKOVIČ
Eva ŽUNKOVIČ