Spodbujajmo in podprimo nosečnost brez alkohola
V nedeljo, 9. septembra, smo v Sloveniji že peto leto zapored obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom.
V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola. To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka.
Zdrav življenjski slog je pomemben za ohranjanje in krepitev zdravja za vsakogar izmed nas. Še posebej je to pomembno v obdobju nosečnosti. Nosečnica se z otrokom poveže tako čustveno kot tudi telesno preko posteljice in popkovine, kar pomeni da vse, kar zaužije sama, zaužije tudi njen otrok.
Zakaj je izpostavljenost alkoholu pri še nerojenem otroku škodljiva?
Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek.
Slednje pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.
Posledice pri otroku lahko zanesljivo preprečimo, če v času celotne nosečnosti ne pijemo alkohola. Zato svetujemo, da ne pijete alkohola, če ste noseči, če menite, da bi lahko bili noseči, ali če želite zanositi.
Kako se izpostavljenost otroka alkoholu pred rojstvom kaže kasneje v življenju?
Vseh posledic in njihove intenzitete zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka ne moremo predvideti vnaprej. Izražanje posledic se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisno od različnih dejavnikov; od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, do količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma soodvisnosti več dejavnikov. Posledice so doživljenjske, neozdravljive in se kažejo v različnih oblikah.
Zdravljenje, obravnavo in oblike pomoči je potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku. Prizadeti niso samo posamezniki, temveč tudi njihovi svojci in širša družba. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom se lahko odraža kot primanjkljaj v telesnem in duševnem razvoju, in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM), med katerimi je najtežja Fetalni alkoholni sindrom (FAS).
Poznamo več različnih oblik SFAM, od blažjih, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike oziroma FAS, kjer gre za značilne telesne spremembe, zaostanek v rasti in prizadetost možganov.
Kaj pa nosečnost v študentskih letih?
Študentska leta so čas, ki jih marsikdo od nas dojema kot čas za eksperimentiranje. Med drugim tudi z alkoholnimi pijačami in kakšnimi drugimi substancami. Če zanosimo, je prav, da s tovrstnim eksperimentiranjem prenehamo. Več o tem, kako je biti študentska mamica, pa si preberi v članku Študentski mami blogata.
NIJZ
splet (vir)
