Zdravje

Najboljša preventiva pred zlorabo drog je ustrezna vzgoja

Kljub vsej vzgoji in ukrepom starši ne morejo preprečiti, da bo njihov otrok morda želel drogo poskusiti. So pa odgovorni, da se odzovejo, ko prve poskuse zaznajo in na ta način preprečijo razvoj zasvojenosti.

Letošnji mednarodni dan proti zlorabi in trgovanju s prepovedanimi drogami je Center za preprečevanje odvisnosti obeležil 23. junija 2020. Center, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je pripravil dan odprtih vrat.

Center za preprečevanje odvisnosti deluje že 23 let in je namenjen uporabnikom drog, njihovim staršem in drugi zainteresirani javnosti. Najpogosteje program obiščejo mladi uporabniki drog, srednješolci in njihovi starši. Slednji pa izkazujejo težave še na drugih področjih kot so šola, težave v odnosih, težave z zakonom …

Kljub temu, pa je delež teh, ki iščejo pomoč še zmeraj majhen napram podatkom, ki govorijo o tem, kako pogosta je zloraba drog med mladimi. Tako npr. raziskava HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018), kaže, da 12 % 15 letnikov uporablja konopljo v zadnjem mesecu in 19 % 17 letnikov. Dnevno uporablja konopljo 4 % 17 letnikov. Poleg konoplje narašča uporaba kokaina in ekstazija. Najnovejša raziskava, ki jo je leta 2019 opravil NIJZ pa kaže, da je najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji še vedno konoplja. Govora je o raziskavi Anketa o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti od 15-64 let.

Sporočilo staršem

V centru zadnja leta v luči sprememb družbe, ki je usmerjena v hitro zadovoljevanje potreb, opažajo spremembe tudi v samih značilnostih uporabnikov, ki iščejo pomoč. Danes so starši vzgojno nemočni, hkrati pa v ospredje dajejo svoje potrebe in želje. To se odraža v tem, da težje sprejmejo strokovno pomoč ter pričakujejo hitre rešitve in takojšnje izboljšanje. Ne razumejo pa, da so oni tisti, ki bodo morali doma vzpostaviti red, omejitve, zahteve in nespoštovanje tega ustrezno sankcionirati.

Pomembno sporočilo staršem je to, da mora vzgoja potekati tako, da otroka pripravi na realnost, ki ga čaka. Torej na soočanje in odgovorno spopadanje z napetostmi, problemi in dilemami v okolju, v katerem živi. Sporočilo je tudi, da otroke nauči, da le-ti ne bodo iskali bližnjic do dobrih občutkov, ki jih lahko obeta droga. Zato je ključno, da imajo starši jasna stališča o škodljivosti drog. Temu primerne morajo biti tudi zahteve in sporočila, ki jih dajejo otrokom. To pa ne pomeni, da otrok, katerega starši bodo imeli jasne zahteve in sporočila, ne bo posegel po drogi. Vendar pa je pomembno, da starš ukrepa, kadar za to izve. Torej že pri prvih poskusih in ne čaka, da otrok razvije zasvojenost.

Mladi se samoiniciativno ne bodo odpovedali užitku

Nerealno je namreč pričakovati, da bodo mladi zmogli samokontrolo ter sebe zaustavili. Ne moremo pričakovati, da se bodo odpovedali nečemu, kar jim nudi zabavo, sprostitev in ugodje ter sprejeli zdrave/odgovorne odločitve. Tega mladi zaradi razvojnih značilnosti kot tudi občutka mladostniške vsemogočnosti ne zmorejo vključiti v svojo presojo. Torej je ključno, da prevzamejo odgovornost zanje pomembni odrasli  tj. starši in strokovni delavci, ki prihajajo v stik z mladimi. Če se odrasli ne odzovejo, tvegajo, da mladostnik utrdi poseganje po drogah kot eno izmed strategij spopadanja s frustracijami, za izboljšanje počutja, za zabavo, za lažjo vključitev v družbo, kar lahko vodi v zasvojenost.

Prevzeti odgovornost ne pomeni, da se z otrokom zgolj pogovarjamo in jih poučujemo o škodljivih posledicah uporabe drog, slednje je lahko celo škodljivo. Temveč je mladostniku potrebno zagotoviti varno okolje. To pomeni, da imajo starši nadzor nad prostim časom, družbo, telefonom, denarjem in podobno.

Težave imajo tudi strokovni sodelavci

Nadalje v centru opažajo, da imajo večji problem tisti starši/strokovni delavci, ki imajo sami toleranten odnos do drog. Tolerantnost družbe do omamljanja in kultura trenutnega dobrega počutja ter posledično tolerantnost posameznika (bodisi zaradi nizke informiranosti na tem področju, zavajajočih informacij s strani medijev na področju drog, morebitne lastne izkušnje iz mladosti …) so močni dejavniki tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi. Pogosto je to tudi razlog, da starši/strokovnjaki odreagirajo prepozno ali celo dajejo otrokom sporočila, naj kadijo/pijejo po pameti. Mladi pa to žal v lastno škodo izkoristijo in si prevedejo, da je marihuana dovoljena, zdravilna, celo boljša kot alkohol.

V Centru za preprečevanje odvisnosti tako vse bolj prepoznavajo potrebo po delu s starši. Prav tako pa tudi potrebo po povezovanju s strokovnjaki pri obravnavi tega kompleksnega problema.

V šolskih letih 2018/2019 ter 2019/2020 so pričeli z aktivnostmi, ki so jih poimenovali Povezovalen pristop do mladostništva brez drog. Poteka v obliki dela v manjših skupinah (3 psiho-edukativna srečanja) s svetovalnimi delavci mariborskih srednjih šol. Na teh imajo slednji možnost razrešiti svoje dileme na področju drog ter dela z mladostniki. Rezultati tega sodelovanja bodo predstavljeni tudi na Nacionalni konferenci ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, ki vsako leto poteka v mesecu novembru.

 

Vesna ŠMARČAN, Lea FURLAN
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close