Plezanje že dolgo več kot le alpinizem.
Ko pomislimo na plezanje nam skozi misli najprej švignejo misli o alpinističnih podvigih, visokogorjih in morda celo nesrečah. Ampak plezanje že dolgo ni več samo alpinizem.
V zadnjih 30 letih smo priča bliskovitemu razvoju športnega in balvanskega plezanja, leta 2020 pa se bo šport celo prvič pojavil na olimpijskih igrah.
Danes je plezanje dobro razvit šport, s tekmovanji, jasnimi pravili in vedno hitreje rastočo infrastrukturo plezalnih sten.
Razlika med balvanskim, športnim plezanje ter plezanjem v naravnih plezališčih.
Plezanje se deli na različne panoge. Kadar plezamo nižje stene (visoke do nekje 4 metre) in smo varovani le z blazino govorimo o balvanskem plezanju.
Plezanje po viških (do 40 metrov), opremljenih stenah imenujemo športno plezanje. Višje stene so opremljene s svedrovci, to so železne rinke z veliko nosilnostjo, ki so pri vijačene v steno. Za plezanje takšnih sten moramo imeti določeno znanje vrvne tehnike in plezalno opremo (vrv, varovalne sisteme, varovalno napravo).
Plezanje razvija telesno moč ramenskega obroča, trupa in hrbta.
Tako balvansko kot športno plezanje lahko poteka v naravnih ali umetnih plezališčih. Naravna plezališča so opisana v športno plezalnem vodniku Slovenije.
Zakaj plezanje?
Plezanje razvija telesno moč ramenskega obroča, trupa in hrbta. Plezalni gibi so pogosto ravnotežne vaje, kjer so v prednosti tisti, z boljšo zaznavo lastnega telesa. Spodbuja tudi koordinacijo.
Omogoča enakomeren razvoj leve in desne strani telesa, zato ga velikokrat priporočajo tudi odraslim z bolečinami v hrbtu in križu. Pomaga pri vzdrževanju tonusa skeleta in napetosti mišičnih tkiv, pri obvladovanju določenih bolezenskih stanj, kot je multipla skleroza, živčnih bolezni, lajša rehabilitacijo po poškodbah.
Poleg spretnega telesa plezanje od nas terja tudi veliko mero zbranosti, natančnosti, zaupanja v lastne sposobnosti in domišljijo za reševanje gibalnih problemov, nenazadnje pa tudi nekaj poguma, da se spopademo z višino. Naučimo se vztrajnosti, saj je potrebno včasih iste plezalne gibe ponavljati znova in znova, da jih lahko izvedemo.
Balvanski plezalni center v Mariboru
V Mariboru je lani svoja vrata odprl prvi balvanski plezalni enter na v tem delu Slovenije. Balvanski plezalni center Klajmber zajema 400 m2 plezalnih površin, in je razdelen v tri sektorje. Balvanska stena je opremljena z več kot 130 balvani vseh težavnosti, ki se redno spreminjajo, previsno steno za trening vzdržljivosti, visoko steno namenjeno izvajanjem tečajev ter sobo namenjeno otrokom.
Kako plezati balvanske probleme?
- Izbereš barvo glede na nivo plezanja.
- Pri plezanju nato uporabljaš samo izbrano barvo, drugih se ne dotikaš.
- Začneš na najnižjem oprimku določene barve, končaš na najvišjem.
- Balvanski problem uspešno preplezaš takrat, kadar najvišji oprimek izbrane barve z obema rokama držiš vsaj 3 sekunde!
V plezalnem centru se izvajajo:
- Plezalni treningi
- Začetni tečaj plezanja
- Samostojni obiski – plezanje balvanov
Jakob BIZJAK, Klajmber
Jakob Bizjak
