Neandertalci naj bi izumrli zaradi manjše rodnosti
Znanstveniki že dolgo ugibajo o razlogih za izginotje neandertalcev, ko so živeli v Evropi pred 430.000 do 40.000 leti, njihovo izumrtje pa je sovpadlo prav s prihodom sodobnega človeka oz. homo sapiensa na celino. Lani objavljena študija je pokazala, da bi bil lahko za to odgovoren upad rodnosti med mladimi neandertalkami.
Do izumrtja neandertalcev naj bi prišlo v daljšem obdobju 10.000 let ali nekaj manj. Vendar se raziskovalci še vedno sprašujejo zakaj. Raziskovalci s francoskega centra za znanstvene raziskave CNRS so razvili matematični model za simuliranje različnih scenarijev izumrtja. Model upošteva podatke iz prejšnjih paleogenetskih študij neandertalcev in parametre, kot so preživetje, migracije in rodnost pri sodobnih skupinah lovcev in nabiralcev ter velikih opicah.
Tako so izključili možnost, da bi neandertalec izumrl zaradi epidemije ali vojne, ugotavlja študija, ki je bila maja 2019 objavljena v znanstveni reviji PLOS ONE.
Raziskovalci domnevajo, da bi bili lahko neandertalci zaradi prihoda homo sapiensa v Evropo pod vse večjim pritiskom za hrano. To bi lako vplivalo tudi na nosečnost mladih neandertalk in te so imele sčasoma vedno manj otrok. Raziskovalce sedaj zanima, zakaj točno je do tega prišlo.
Raziskava, v sklopu katere so znanstveniki proučevali zobe. Študija je pokazala, da sta se sodobni človek in neandertalec razvila v dve različni človeški vrsti že veliko prej, kot so domnevali. Študija Aide Gomez-Robles z Univerzitetnega kolidža v Londonu predlaga hipotezo, da sta imeli vrsti zadnjega skupnega prednika pred 800.000 leti. To pa je kar za 200.000 do 400.000 let prej, kot je veljalo doslej.
Neandertalci naj bi bili ribiči
Še ena raziskava, povezana z neandertalci je pokazala, da so imeli t.i. surferjevo uho. Zaradi česar znanstveniki domnevajo, da so zagnano lovili ribe. Ta kostna izrastlina v ušesnem kanalu z imenom eksostoza ali “surferjevo uho”, se pogosto pojavi pri ljudeh, ki se veliko ukvarjajo z vodnimi športi v okoljih z mrzlim podnebjem.
Pri neandertalcih se je pojavljala dokaj pogosto. Kar bi lahko pomenilo, da so ribarili več, kot kažejo dosedanje antropološke ugotovitve. Utemeljuje glavni avtor študije Erik Trinkaus z Univerze Washington v St. Louisu, ki je bila objavljena v PLOS ONE.
Trinkaus in kolegi z Univerze Bordeaux so proučili dobro ohranjene sluhovode ostankov 77 starodavnih ljudi, med njimi neandertalcev in zgodnjih homo sapienosv, najdenih v Evropi in zahodni Aziji. Zgodnji sodobni ljudje so imeli omenjeni izrastek tako pogosto kot ljudje danes, medtem ko so ga odkrili pri kar polovici od 23 analiziranih neandertalcev.
