Zdravilo za depresijo: ketamin deluje kot antidepresiv
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), biomedicinskega centra Celica ter Kemijskega inštituta so odkrili nov molekulski mehanizem delovanja zdravila ketamin. Odkritje predstavlja nove možnosti za razvoj hitro delujočih antidepresivnih zdravil.
Ketamin za zdravljenje depresije že uporabljajo v ZDA, medtem ko v Evropi še ne. Prav odkritje mehanizma delovanja tega zdravila, ki ga pri nas za zdaj uporabljajo predvsem kot anestetik v medicini in veterini, pa bo po besedah Roberta Zorca, soavtorja študije, pospešilo pot do tega, da bi lahko bilo tudi v Evropi hitro dostopno kot antidepresiv.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da ketamin deluje le v nekaj urah, kar je za antidepresiv novost.
“Da pride zdravilo na trg, da ga začnejo predpisovati zdravniki, je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki pa temeljijo tudi na poznavanju mehanizma delovanja,” je pojasnil na novinarski konferenci na medicinski fakulteti.
Ketamin učinkuje le v nekaj urah
Razlika med ketaminom in drugimi zdravili za zdravljenje depresije je v mehanizmu delovanja. Medtem ko drugi antidepresivi učinkujejo v nekaj tednih, pa ketamin deluje precej hitreje, v nekaj urah. Le en odmerek ima zelo ugodne in dolgotrajne učinke pri zdravljenju depresivnih motenj.
Odkritje slovenskih znanstvenikov je vzbudilo izredno zanimanje v psihiatriji. Tam namreč učinkovitih, hitro delujočih antidepresivnih zdravil ni na razpolago. Kakšen je mehanizem antidepresivnega delovanja ketamina, ki se uporablja tudi rekreativno kot prepovedana droga, je bilo doslej nejasno.
Depresiven je vsak deveti odrasli Slovenec
Višji znanstveni sodelavec v laboratoriju na medicinski fakulteti Matjaž Stenovec je danes pojasnil, da je odstotek oseb, ki oboleva za depresijo, v Sloveniji v porastu. Po podatkih raziskave, ki so jo opravili, v Sloveniji za depresijo oboleva 14,5 % odraslih, medtem ko podatki raziskave med zdravniki družinske medicine kažejo, da so depresijo diagnosticirali pri 5,7 % oseb. Na podlagi samoevalvacijskih vprašalnikov pa se je za depresivne opredelilo 9,4 % oseb.
Trend je po njegovih besedah v porastu, kar je zaskrbljujoče in bi veljalo razmišljati o tem, da ga obrnemo na bolje, ali vsaj dosežemo umirjanje rasti. Za primerjavo, v ZDA je delež obolelih odraslih za depresijo nižji, 7,1 %.
Vzroki za depresijo so po njegovih besedah kompleksni in heterogeni, enoznačno jih ni možno opredeliti. Na to vplivajo življenjske razmere v najširšem smislu, med drugim socialni in ekonomski status, izobrazba in celo rasne razlike. Kot je pojasnil Stenovec, je v ZDA po raziskavah najmanj depresivnih temnopoltih Američanov, presenetljivo visok je delež depresije med belopoltimi.
