Nekaj drobnih laži, ki jih sami sebi pogosto govorimo

Ego, laži in predsodki oblikujejo našo življenjsko zgodbo, ki jo vsakodnevno delimo s zunanjim svetom – in tudi s samim seboj. Lahko pa ti povemo, da ti bo razumevanje svoje osebnosti pomagalo pri boljšem razumevanju, kaj si na dolgi rok sploh želiš. V mnogih kulturah velja prepričanje, da višja sila hrani popoln zapis našega življenja, saj nam lahko le ta sodi in določa našo usodo. Kakšen zapis hranimo sami?  Če bi svojo pripoved primerjali s pripovedjo vsevedne entitete, bi se ti prekrivali?

Ko oblikujemo pripoved o svojem življenju, nas veliko bolj zanima kdo smo, kot to, kaj smo naredili. Psiholog Dan McAdams z univerze Northwestern, je v raziskavi preučil, kako lahko življenjska prepričanja, pravzaprav osebni miti, oblikujejo občutek doslednosti in namena. Vendar se morda še vedno ne ujemajo z resničnostjo, zlasti ko gre za dejansko osebnost. »Zgodbe, ki si jih pripovedujemo o svojem življenju, ne oblikujejo le naše osebnosti, ampak so naša osebnost,« je izjavil McAdams.

Kako oblikujemo svojo življenjsko zgodbo?

Svojo življenjsko zgodbo vedno pripovedujemo in ponavljamo. Pri tem lahko preidemo tudi v ustvarjanje mitov. Kako se odzoveš, ko te ljudje prosijo, da jim poveš nekaj o sebi? Morda se osredotočiš na dejstva, na primer kje si odraščal in kdaj si končal šolo. Lahko, da si bolj razmišljujoč in govoriš o tem, kako je bilo odraščati v svoji družini. Morda so odgovori že postali samodejni, tako da ti o njih sploh ni treba več razmišljati.

Kaj ta zgodba pove o tebi?

Tvoja “življenjska zgodba“ odraža osebni občutek o samemu sebi ali o lastni identiteti. Nekatere izkušnje, ki jih zaupaš drugim, imajo lahko trdno podlago v resničnosti. Dejstva o družini in rojstnem kraju so dober primer. Drugi elementi pa odražajo le osebno interpretacijo ključnih dogodkov. Gre za t. i. “laži”. Te dogodke si interpretira vsak sam, vsak na svoj način.

Pomembni elementi identitete lahko izhajajo iz značilnosti, kot so spol, rasa ali etnična pripadnost, starost, kraj bivanja ali družbeni razred. Njihov pomen lahko oblikujejo tudi družbene norme ali pričakovanja. Morda se sam vidiš kot optimist ali introvert? Toda ali te predstave temeljijo na natančnih samorefleksijah ali so se oblikovale na podlagi mitov, ki si si jih ustvaril o sebi?

Poznaš se sam!

Razmisli kakšno zgodbo bi povedal o dnevu, ko si spoznal svojega partnerja. Morda si prepričan, da si bil ti tisti, ki je vzpostavil stik. Toda kako bi tvoj partner opisal prve skupne trenutke? Z razumevanjem, da je življenjsko zgodbo morda močno oblikovala osebna vizija, lahko spoznaš in razumeš, da je situacija v resnici mogoče bila drugačna. Z boljšim razumevanjem samega sebe, lahko dosežeš večjo jasnost glede svoje identitete. Mogoče si tudi poveš manj laži?

DOSTOP.si / IK
Unsplash