Petina mladih Slovencev uporablja piratske vsebine, tretjina ponarejene izdelke
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil Pregled stanja intelektualne lastnine in mladih za leto 2022 (IP Youth Scoreboard). V svoji raziskavi med drugim ugotavlja, da je ponaredke namerno kupilo 37 odstotkov mladih Slovencev, 20 odstotkov pa jih je zavestno dostopalo do piratskih vsebin.
Kvantitativna analiza za leto 2022 je bila izvedena med 7. in 28. februarjem 2022 in je vključevala 22.021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU.
Nakup ponaredkov
Glede na razmere po pandemiji je nova raziskava potrdila, da je 37 odstotkov mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, kar je znatno povečanje v primerjavi s podatki iz prejšnjih let (14 odstotkov leta 2019). Te številke se med posameznimi državami zelo razlikujejo, pri čemer je največji delež v Grčiji (62 odstotkov), najnižji pa na Češkem (24 odstotkov).
Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 odstotkov), sledijo obutev (14 odstotkov), elektronske naprave (13 odstotkov) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 odstotkov).
Mladi pa so tudi pogosto zavedeni v nakup ponaredkov: nenamerni nakup ponarejenih izdelkov namreč znaša 37 odstotkov, anketiranci pa so priznali, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov. 48 odstotkov jih takih proizvodov ni kupilo ali ni bilo prepričanih, ali so jih.
Spletno piratstvo
Kar zadeva digitalne vsebine, mlajše generacije vedno pogosteje do njih dostopajo iz zakonitih virov. 60 odstotkov jih je navedlo, da v preteklem letu niso uporabljali, predvajali, naložili ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov. V primerjavi z leti 2019 (52 odstotkov) in 2016 (40 odstotkov), kar potrjuje naraščajoči trend dostopa do vsebin iz zakonitih virov.
Kljub temu namerno piratstvo ostaja na enaki ravni, saj 21 odstotkov mladih potrošnikov (vsak peti) priznava, da so v zadnjih 12 mesecih zavestno dostopali do piratskih vsebin.
Velik delež mladih je bil zaveden pri dostopu do piratskih vsebin. 12 odstotkov jih je pomotoma dostopalo do piratskih vsebin, 7 odstotkov pa jih tega niti ne ve. Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 odstotkov) in televizijske nanizanke (52 odstotkov). Sledila je glasba (36 odstotkov), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij.
Dejavniki za nakup ponaredkov in dostop do piratskih vsebin
Čeprav sta cena in razpoložljivost še vedno glavna razloga za nakup ponarejenih izdelkov in nameren dostop do piratskih vsebin, so družbeni vplivi, kot je vedenje družinskih članov, prijateljev ali ljudi, ki jih poznajo, vse pomembnejši.
Drugi dejavniki so brezbrižnost glede tega, ali je izdelek ponarejen (oziroma ali je vir vsebine nezakonit), nezaznavanje razlike med izvirnimi in ponarejenimi izdelki ter enostavno iskanje ali naročanje ponarejenih izdelkov na spletu. Vsak deseti anketiranec je omenil priporočila vplivnežev ali znanih ljudi.
Kaj so razlogi, da mladi premislijo dvakrat?
Pri izdelkih in digitalnih vsebinah so mladi kot pomembne dejavnike, ki bi omejili njihovo vedenje, omenili osebna tveganja kibernetskih goljufij in kibernetskih groženj. Poleg tega mladi, ki so sodelovali v raziskavi, zdaj vse pogosteje omenjajo boljše razumevanje negativnega vpliva na okolje ali družbo.