[POD ŽAROMETI] Z Barbaro Ribič v svet kulinarike in v zakulisje Masterchefa

V Spodnji Voličini, nedaleč stran od Lenarta, smo se pred poletno sparino skrili v objem narave. Na nekoliko hribovitem terenu, do katerega vodi makedamska cesta, nas je na svojem posestvu pričakala tekmovalka 11. sezone slovenskega Masterchefa, Barbara Ribič. In zagotovo uganeš, o čem je v tokratnih Žarometih tekla beseda.

Rebeka Mikša04/09/2025

269

Zgovorna, nasmejana, dobre volje, pozorna in navdušena nad vsem, kar se dogaja okoli nje. Točno takšna, kot se je predstavila v 11. sezoni slovenskega Masterchefa, nas je Barbara pričakala na svoji kmetiji. V izdihljajih poletja smo klepetali o ničemer drugem kot o kulinariki, Barbara pa nas je popeljala še v zakulisje enega najbolj priljubljenih televizijskih šovov pri nas. Kaj ji je najbolj ostalo v spominu, katero jed je skuhala najprej, kateri izziv ji je bil najtežji in kateri sodnik najljubši?

Ker se vse nekje začne …

… tudi z Barbaro seveda nismo mogli mimo njenih kuharskih začetkov. Ker jih je v začetku njenega življenja pod isto streho živelo enajst (ja, prav bereš, 11), se Barbara spominja, da se je pri njih zmeraj kuhalo. “Sicer se svoje prve kuhalnice, ali prve skuhane jedi ne spomnim, bi pa rekla, da sem začela zelo zelo majhna, če bi povedala katero koli starost, bi se verjetno zlagala, ker se res ne spomnim.”

Seveda se je tudi njena Masterchef pot morala nekje začeti. Spomni se, da “me je fant prijavil že eno sezono prej, pa sem takrat rekla, da ni variante, da bo mene cela Slovenija gledala.” No, pa si je očitno v roku enega leta premislila. “Tisto eno leto sem res premišljevala, se učila, preučevala in gledala sezone za nazaj.” Danes je za izkušnjo resnično vesela in ji ni žal, da si je dovolila poskusiti.

Ko je prestala ‘avdicijska kuhanja’ in se zavedala, da gre zares, pa priznava, da so “živčki zelo delali. Želela sem se dobro pripraviti in se veliko vsega naučiti v tistih nekaj dnevih. Ob tem pa sem se vseeno zavedala, da bom veliko znanja nabrala sproti in bom nekak že,” se spominja.

V zakulisje enega najbolj gledanih slovenskih šovov

Čeprav se v snemalni dan enega izmed najbolj gledanih slovenskih šovov nismo mogli zares preseliti, ker to ostaja trdno varovana skrivnost, nam je Barbara vseeno skušala kar se da slikovito opisati, kaj se na snemanjih dogaja. Je vse tako, kot vidimo na televiziji? Ali tekmovalci sestavine res ‘spoznajo’ šele na licu mesta? Kako se spopasti s sodniki in ‘preživeti’ njihove (negativne) komentarje?

“Sama sebi sem zadala nalogo, da želim, da so doma vsi ponosni name, hkrati pa sem se zavedala, da oddajo gleda cela Slovenija in seveda se želiš dokazati gledalcem, sodnikom, pa tudi sebi,” priznava. Skozi tekmovanje pa je dokazala, da se je sposobna hitro učiti in rasti.

V tekmovanje ni vstopila z mislijo, da mora zmagati, pač pa, da “ne smem izpasti prva, ker to bi res bilo slabo. Ko pa smo enkrat prestopili prag top 10, pa so misli švignile k top 5. Takrat pa je res že bilo težko in napeto in sem bila samo vesela, da sem preživela izzive,” se spominja.

Ker je tekmovanje samo po sebi zelo stresno, je bilo vse lažje zaradi dobre ekipe in sotekmovalcev. “Dejansko smo bili tako povezani, kot je bilo prikazano na televiziji.” Spodbujanje, veselje drug za drugega in tolažba ob neuspehu med sotekmovalci so očitno tisto, kar Masterchefa dela drugačnega od ostalih resničnostnih šovov.

Kulinarika je ne spremlja samo doma

Seveda se v poletni sparini nismo pogovarjali samo o tekmovanju, pač pa nas je Barbara popeljala tudi v svet potovanj. Ker se je v njenem domu vselej kuhalo z lokalnimi in tradicionalnimi sestavinami, je poseben občutek v domače okolje vnesti nekaj novega in malce eksotičnega.

Ob vprašanju, katero potovanje ji je bilo najljubše, ne razmišlja preveč, pač pa se takoj preslika v čas dve leti nazaj, ko sta s fantom raziskovala Mehiko, Nikaragvo in Kostariko. “To je zagotovo bilo eno izmed najbolj nepozabnih doživetij,” se spominja.

Seveda pa tudi potovanja ne minejo brez kulinaričnih doživetij. Barbara priznava, da najraje preizkuša lokalne jedi kraja, v katerem se nahaja. In ker so to največkrat kar obroki sredi ulice, ali pa je lokacija na prvi pogled kar malce vprašljiva, jo ob tem (seveda) velikokrat spremlja misel“Joj, če bi mama videla, kje zdaj jem …”

A ji prav tovrstne izkušnje dajejo vpogled v pristno življenje domačinov in skozi okuse začuti utrip njihovega življenja.

In ker se za konec pogovora spodobi, da nam na srce položi še kakšno lepo misel, Barbara pravi:

Včasih (mladi) nimamo dovolj poguma, ampak je res vse mogoče. Če si nekaj res močno želiš, se lahko v katerem koli trenutku odločiš, da boš počel nekaj tretjega. Zame je bil to Masterchef.