[POD ŽAROMETI] APZ Maribor in stalno iskanje istih barv
Ker je poletje čas počitnic in (vsaj naj bi bilo) čas ležernosti, smo z Laro in Nikolajem, pevcema Akademskega pevskega zbora Maribor, skoraj celotno poletje planirali in prestavljali naše srečanje. Ker pa stari slovenski pregovor pravi "kdor čaka, dočaka", se je tudi nam uspelo dobiti na vroč avgustovski dan, ko smo hladno zavetje poiskali v globoki senci mariborskega Mestnega parka in kramljali o vseh barvah zborovstva, delovanju enega največjih mariborskih zborov in študentskih dogodivščinah zborovskih turnej.

V hladni senci (in družbi komarjev), ki jo nudi največji mariborski park smo se po mesecih planiranja končno uspeli ujeti z Laro in Nikolajem. Altistka in basist Akademskega pevskega zbora Maribor, prijetna in zgovorna, sta nas popeljala v svet zborovstva in zborovskega ustvarjanja. Kako se pridružiti (zloglasnemu) APZ-ju, so avdicije res tako strašne, kako izgledajo vaje, zaupala pa sta nam tudi kakšno dogodivščino, ki jo pevci (no, vsaj do našega pogovora so jo) skrbno skrivajo pred očmi javnosti.
APZ, zbor, akademski … kaj?
Okej, okej, po vrsti, da ne bo kdo zmeden. Verjamemo, da si za Akademski pevski zbor Maribor (ali s krajšavo APZ) že slišal, tudi, če nisi poznavalec slovenskih zborov.
APZ Maribor je eden izmed temeljnih nosilcev študentske, mladinske in ljubiteljske kulture v Mariboru. Pevci so po večini študentje različnih fakultet in že vrsto let ustvarjajo kakovostno zborovsko glasbo. Zbor deluje že od leta 1964 pod okriljem Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Uspešno sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in festivalih doma ter v tujini. Vsako sezono pa priredijo tudi samostojne koncerte ter sodelujejo pri različnih projektih.
Lara in Nikolaj pojasnjujeta, da jih je v zboru trenutno med 40 in 50, številka vsako sezono nekoliko variira. “Je drugačen filing, ker smo v zboru večinoma samo študentje, čeprav marsikdo v zboru ostane tudi po izteku študentskih let. Bolj se razumemo, ker se vsi soočamo s podobnimi težavami, vsi imamo izpitna obdobja in podobne študijske obveznosti. Pa lažje si najdeš družbo, kakor pa v zborih, kjer je pomešanih več generacij,” pove Lara.

Hiter skok na “tipične” APZ-jevske vaje
Čeprav je trenutno poletje in pevci počivajo, sta nas Lara in Nikolaj popeljala na “tipične” APZ-jevske vaje. Ker ima zbor visoke cilje in pričakovanja, uspehi pa seveda pridejo samo, če mojster dela vajo, zborovske vaje potekajo dvakrat na teden po dve uri in pol. “Seveda imamo vmes tudi pavzo, ko je čas za druženje, da se ponovno dvigne koncentracija in da se malo predihamo,” pove Lara. Nikolaj pa doda: “prve pol ure vaj je po navadi namenjenih upevanju in izpopolnjevanju vokalne tehnike. Do odmora so vaje ločene (vsak glas posebej), po odmoru pa je čas za sestavljanje celote.”
Seveda pa se vaje razlikujejo glede na to, na kaj se pripravljajo, ali repertoar že poznajo, ali ga izdelujejo povsem na novo.
In ker je Nikolaj še član izvršnega odbora, njegovega “zborovskega dela” po navadi ni konec na vajah, pač pa velikokrat z ostalimi člani odbora postori še tisto, kar je ostalim pevcem prikrajšano. “Veliko je dela, ki ga nihče ne vidi, že od same organizacije, do naročanja majic, priprav pogostitev, razpisov.” Ampak se tudi to da uskladiti s študijskimi obveznostmi in zborovskimi vajami.

Koncerti in izkušnje, ki jih ne pozabiš nikoli
Ob vprašanju, katerega koncerta ne bosta nikoli pozabila, sta si pevca enotna, da je težko izbrati samo enega. Nikolaju se v spominu najprej izrišejo vse turneje, Lari na pamet najprej pridejo vsi dobro odpeti koncerti in občutek vzhičenosti in adrenalina po dobrem koncertu.
Seveda se vsi nastopi vedno ne izidejo po željah in pričakovanjih. “Tudi pozabiti si ne bi želel nobenega koncerta, tudi če ne gre vedno vse po planih, se se je s teh napak dobro kaj naučiti,” je iskren Nikolaj.
Stalno iskanje istih barv
Zborovska izkušnja je lahko več kot le izpopolnjevanje lastne pevske tehnike in učenje novih skladb. Kvalitete, ki jih pridobivata pri APZ-ju s pridom prenašata tudi v svoje vsakdanje življenje. In ne, s tem ne mislimo petja naučenih zborovskih skladb pod domačim tušem, pač pa Lara to slikovito opiše kot “predvsem poslušanje ljudi, s katerimi sodeluješ in stalno iskanje istih barv.”
Nikolaj primere dobrega sodelovanja in podpiranja opiše kar s primerom. “Na turnejah in intenzivnih vajah se druženje rado zavleče pozno v noč, zjutraj pa je treba na vaje. In čisto drugače je vaditi, če smo zaspani vsi, kot če je zaspan samo eden. Kar ne smiliš se sam sebi. Enako je, ko smo pri 40 stopinjah, na soncu v dolgih oblekah. Ker ne trpiš sam, je kar lažje,” se pošali.

Pogovora nismo mogli zaključiti brez najbolj znanih anekdot, ki so v vrstah APZ-ja že kar legendarne in jih pozna sleherni pevec APZ-ja. Seveda vse ni primerno za članek ali kamero, vseeno pa sta nam pevca zaupala eno, ki se je pripetila na zadnji turneji po Italiji.
“Petje, druženje, zabava, kvalitetno preživljanje skupnega časa, koncerti, turneje, vaje, učenje, predvsem pa zbor, ki preraste v drugo družino,” tako zaključimo pogovor v avgustovskem dopoldnevu. In čeprav pevca glede načrtov zbora za prihodnost ostajata še nekoliko skrivnostna, sta si ob koncu pogovora znova enotna: “Načrtov še ne moreva izdati, vsekakor pa vas lahko povabiva na avdicije za nove člane, ki bodo potekale v začetku oktobra.”
In kdo ve, morda se prav v tebi skriva novi glas in prihodnost Akademskega pevskega zbora Maribor!
Rebeka MIKŠA
Marcel VRBNJAK / Arhiv DOSTOP.si
Marcel VRBNJAK




