“Podnebna kriza je nekaj, kar živimo, je tukaj in zdaj”
V septembru je PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja izvedel prvega v nizu treh podnebnih seminarjev ''Komu zvoni? Od pričakovanj javnosti do ukrepanja države'', ki so namenjeni približevanju tem podnebnega upravljanja, prilagajanja na podnebne spremembe in podnebnih pravic nevladnim organizacijam, civilni družbi, odločevalcem, stroki in splošni javnosti.
V okviru projekta je PIC izvedel javnomnenjsko raziskavo o podnebnih spremembah in inervjuje. V okviru raziskave jih je zanimalo, kako zaskrbljena je slovenska javnost glede podnebnih sprememb in komu pripisuje odgovornost za podnebno ukrepanje.
Po samooceni je 63,3 % Slovencev seznanjenih s problematiko podnebnih sprememb, 68 % pa jih je zaradi učinkov podnebnih sprememb zaskrbljenih. Zaskrbljenost je največja med mladimi v starostni skupini 18-24 let in najmanjša v starostni skupini 35-49 let. Odstotek zaskrbljenih je presenetljivo nizek, glede na to, da je več kot 80 % vprašanih izjavilo, da v svojem osebnem, družinskem ali službenem življenjskem okolju občutijo vsaj manjše učinke podnebnih sprememb.
Zdi se nam, da se to dogaja nekomu drugemu ali drugje
Boštjan Videmšek je dolgoletni krizni poročevalec, sodelavec številnih tujih časopisov in revij ter avtor osmih knjig. Zadnja leta se posveča iskanju rešitev v spopadu s podnebno krizo. Njegova knjiga Plan B je bila izbrana za slovensko knjigo leta.
Videmšek opozarja, da je komaj mesec po udarnih poplavah kontekst podnebnih sprememb že izginil iz javne naracije. Pogovarjamo se o maščevanju narave, pozabljamo pa, kdo je kriv. Izpostavlja, da ne gre za nek abstrakten problem, temveč je “podnebna kriza nekaj, kar živimo, je tukaj in zdaj. Že to poletje smo gledali trailer lastne prihodnosti.” Videmšek izpostavlja nesprejemljivost javnega diskurza, ki si po neposredni soočenosti s posledicami podnebnih sprememb zatiska oči pred ključnimi vprašanji.
“Ne glede na to, da se je poleti Sloveniji to zgodilo v radikalni obliki, se še vedno zdi, kot da se to dogaja a) nekomu drugemu, b) nekje drugje in c) morda sploh ne.” Izpostavlja tudi tesno povezanost podnebnih sprememb z migracijami, vojnami in revščino. “Naša prihodnost bo vedno bolj deljena z ljudmi, ki smo jih spremljali od daleč, jih odganjali domov, morda tudi streljali na njih, jim ne podeljevali azilov, jih obravnavali kot jedrske odpadke. Vedno bližje bomo tistim, ki smo jih in jih preganjamo čim dlje stran.”
Kar se nam dogaja je podnebna katastrofa, kriza ali celo zlom
Erik Valenčič je svobodni preiskovalni in vojni novinar, avtor več knjig in nagrajeni dokumentarist, ki se v svojem delu vedno bolj osredotoča na posledice podnebnih katastrof na globalno varnost.
Izpostavil je pomensko nezadostnost izraza podnebne spremembe, saj so danes termini, ki bi jih morali uporabljati, podnebna katastrofa, podnebna kriza oziroma podnebni zlom. Posledice podnebnega zloma zadnja leta v svetovnem okviru postajajo očitne vsepovsod, od vojne v Siriji pa vse do razseljevanja zaradi podnebnih katastrof v ZDA. Ob katastrofalnih razmerah v svetovnem merilu pa je Valenčič izpostavil tudi vznikanje pozitivnih sprememb v sferi civilne družbe, organiziranje ljudi na lokalnem nivoju in pomembnost povezovanja iniciativ skozi mreže znanja.
Podnebne spremembe skozi oči slovenske javnosti
Temelj, na katerem je zgrajena naša družba, predstavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih varstvo nam zagotavlja država. Radikalne spremembe podnebja predstavljajo grožnjo tem temeljnim pravicam, ki jih je država dolžna zaščititi skozi blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Med pravicami, na katere vplivajo podnebne spremembe, so pravica do družinskega življenja, pravica do pitne vode, pravica do življenja, pravica do osebnega dostojanstva in druge pravice, ki so povezane z dostojnim življenjem obstoječih ter prihodnjih generacij.
Pozivi državam k dolžnosti zaščite postajajo vse glasnejši, kar se v zadnjih letih kaže tudi skozi vznikanje tožb zoper evropske države zaradi kršitev človekovih pravic skozi nezadostno ukrepanje glede podnebnih sprememb. V okviru javnomnenjske raziskave so pri PIC ugotovili, da slovenska splošna javnost v veliki meri s podnebnimi pravicami ni seznanjena, saj le 43 % Slovencev meni, da imajo pravice, na katere vplivajo podnebne spremembe, visok odstotek vprašanih pa o temi ni imel mnenja oz. se ni znal opredeliti.
68,4 % Slovencev meni, da je odgovornost države, da z ukrepi zaščiti državljane pred negativnimi učinki podnebnih sprememb. Odstotek je najnižji med mladimi, ki v precej manjšem deležu odgovornost pripisujejo državi kot starejše starostne skupine. Podobne izsledke dajejo tudi rezultati raziskave Eurobarometer iz leta 2021, kjer mladi odgovornost pripisujejo v večji meri EU, sebi osebno ali okoljskim skupinam.
Ali Slovenija sprejema zadostne ukrepe?
Pri vprašanju, ali Slovenija sprejema zadostne ukrepe za zaščito prebivalcev pred negativnimi učinki podnebnih sprememb, je odstotek Slovencev, ki menijo, da država ne ukrepa zadostno, kar za 33 % nižji od evropskega povprečja. 42 % Slovencev je mnenja, da naša država ne sprejema zadostnih ukrepov, 20 % meni, da je ukrepanje zadostno, kar 38 % pa je neodločenih oz. nimajo mnenja.
Delež tistih, ki mislijo, da država ne ukrepa zadostno, je najnižji med najmlajšimi, se pravi v starostni skupini od 18 do 24 let. Za primerjavo – v evropski raziskavi Eurobarometer iz leta 2021 so bili rezultati ravno obratni, odstotek tistih, ki mislijo, da država ne ukrepa zadostno, je bil najvišji v najmlajši starostni skupini, kjer je znašal 79 %.
Strokovna javnost, torej deležniki iz skupin strokovnjakov, odločevalcev, politikov, nevladnih organizacij in aktivistov je glede zadostnosti ukrepanja države za zaščito prebivalcev pred negativnimi učinki podnebnih sprememb podala odločno odklonilno mnenje. 88 % deležnikov je namreč ukrepanje države na tem področju označilo za nezadostno.
Arhiv
