KulskoKultura

Predpremiera filma OdŠTUKano razkrila, zakaj Štuk ostaja srce študentskega Maribora

V tednu, ko Štuk praznuje 40 let delovanja, je dokumentarec OdŠTUKano razkril, kako močno je ta prostor zaznamoval kulturno in študentsko življenje Maribora. Predpremiera prav na Štuku je občinstvu ponudila avtentičen vpogled v nastanek legendarnega prostora, ki še danes oblikuje generacije.

V tednu, ko Štuk praznuje častitljivih 40 let, je predpremiera dokumentarnega filma OdŠTUKano prispela domov – dobesedno. Prva uprizoritev se ni zgodila v razkošni kinodvorani, na festivalu z rdečo preprogo, temveč tam, kjer je film našel navdih: v legendarni Štukovi dvorani, nekdanji “katedrali rock’n’rolla”, “najbolj vročem prizorišču” in “študentski dnevni sobi”, kot se ga rade spominjajo številni generacije, ki so tam odraščale. In prav ta domačnost, ta občutek, da sediš v prostoru, ki je soustvaril zgodbo, daje filmu posebno težo: OdŠTUKano ni le dokumentarec, temveč poklon prostoru, ki je štiri desetletja oblikoval Maribor, študente in marsikatero življenjsko pot.

Štuk ni stavba. Štuk je način življenja.

Pred projekcijo so zbrane nagovorili tisti, ki Štuk najbolje poznajo, ker ga soustvarjajo. Direktor Zavoda Štuk Miroslav Sarkičevič je z nalezljivo iskrenostjo poudaril, da si “študentskega Maribora brez Štuka ni mogoče predstavljati,” in da postaneš del Štuka tako, da “padeš noter in postaneš Štuk”. Ob tem se je zahvalil vsem, ki prostor poganjajo: tehnikom, natakarjem, ŠOUM-u in Univerzi v Mariboru … Njegova želja je bila jasna, pospremljena z iskrenim smehom obiskovalcev: “Naj Štuk živi še vsaj 300 let.”

Svoj pogled je dodala tudi predsednica ŠOUM-a Zala Urbanija, ki je Štuk opisala s stavkom, ki ga bodo mnogi zapisali med citate večera: “Štuk ni le zgodovina ene stavbe, je mesto, ki bo za vedno ostalo naša študentska dnevna soba.” Rektor UM, prof. dr. Zdravko Kačič, pa je spomnil, da je Štuk “srce študentskega utripa”, prostor, kjer univerza širi znanje, Štuk pa bogati dušo.

Rudi Uran, režiser dokumentarca, je preprosto dodal: “Lepo je, da ne bomo večno obstajali. Pustimo generacijam, da iz Štuka naredijo nekaj novega.” In s tem ujel bistvo: Štuk je živ organizem, ki ga vsak generacijski val ponovno preoblikuje.

OdŠTUKano
Ljudje, brez katerih ne bi bilo ne Štuka in ne dokumentarnega filma: direktor Miroslav Sarkičevič, predsednica ŠOUM Zala Urbanija, režiser Rudi Uran in Zoran Kačičnik.

Od bedne kocke do katedrale svobode

Film OdŠTUKano natančno oriše neverjetno pot te “bedne kocke”, kot so nekateri šaljivo poimenovali zunanjo podobo Štuka. Prva direktorica, vizionarka Marinka Jerman, je prostor dvignila iz anonimnosti in v treh letih je Štuk postal glasbeni magnet, znan po vsej Jugoslaviji.

Nekoč “neosvojljiva trdnjava glasbenikov” je bila cilj, ne postanek: če si igral na Štuku, si bil frajer. Oder so brusili Magnifico, Zmelkoow, Slon in Sadež, 6pack Čukur, Soki, Mi2, Siddharta, Tabu, Let 3, Lačni Franz in nešteto drugih. Leta 1995 je Štuk organiziral neverjetnih 135 koncertov, v tistem obdobju pa so na večer prodali tudi po 36 sodov piva.

A Štuk ni bil samo prostor dobrega rock-a. Bil je valilnica generacij, glasbeni laboratorij, dom punka, jazz večerov, kino projekcij, legendarnosti in norosti. Bil je tudi prostor uporov: tu so se kovale akcije proti zapiranju ob 22. uri, protesti proti omejevanju študentskega dela, tukaj so študenti organizirali celo podporo pariškim protestom. Če je bil univerzitetna avla prostor formalnosti, je bil Štuk prostor svobode.

Med nostalgijo, generacijami in vprašanjem: Kam gre Štuk?

Film ne skriva generacijskih razlik. Nežno, a iskreno pokaže prehod od roka k narodnozabavni glasbi in telefonov na koncertih, od uporniških študentov do “modernih sužnjev”, kot pripovedujejo sogovorniki. A hkrati jasno pove: potreba po bližini, po skupnosti, po glasbi, ki jo čutiš v telesu, ne bo nikoli izginila. Štuk se bo prilagodil, ker je to počel vedno. In preživel.

OdŠTUKano
Štuk je v 40 letih spremenil na tisoče življenj – nekaterim je dal partnerje, drugim prijatelje, tretjim odprl nove poti. Film OdŠTUKano je te zgodbe vrnil na kraj, kjer so nastale in omogočil publiki, da jih je podoživela.

Štuk, ki ostaja, ker živi v ljudeh

OdŠTUKano ni film o stavbi. Je film o ljudeh, trenutkih, uporih, ljubeznih, prekrokanih nočeh, koncertih, idejah, ki so se rodile ob treh zjutraj, in o tistih zgodbah, ki jih preprosto ne moreš povedati staršem. Je poklon prostoru, ki je več generacijam dal občutek, da so del nečesa večjega. Za širšo javnost bo film premierno uprizorjen v ponedeljek, 24. 11. 2025 ob 21.00 v dvorani ŠTUK.

Kot je v filmu šaljivo pripomnil Matjaž Jaušnik: “Gremo na šluk, gremo na Štuk.” In res, Štuk še vedno živi. V ljudeh, v spominih, v glasbi in v generacijah, ki mu bodo šele dale svoj pečat.

Eva ŽUNKOVIČ
Marcel VRBNJAK

Eva Žunkovič

Urednica

Sorodni članki

Back to top button