Prvi polet: kako prvič (zares) razpreti krila na trgu dela
Nalijmo si čistega vina ... Kljub temu, da je trg dela v zadnjem obdobju nekoliko prijaznejši do vseh, ki iščejo zaposlitev, najti službo še zdaleč ni najlažja naloga. Sploh, če to počneš prvič. In ker noben 'prvič' ni enostaven, brez skrbi, nisi sam!
Faks gre proti koncu (ali pa si zgolj želiš, morda si celo prisiljen izboljšati svojo finančno situacijo), kaj pa zdaj? Prvi polet na trg dela je lahko nepredvidljiv, mladi se velikokrat spopadamo z izzivom: kje sploh začeti. A brez skrbi, več nas je v istem ‘zosu’, in tukaj smo, da si med seboj pomagamo.
Je trg dela do mladih res tako prijazen?
Že že, da se je v zadnjih letih sprostilo ogromno število delovnih mest in so se možnosti za (vse) iskalce služb nekoliko izboljšale. Če je še pred leti veljalo, da trenutno ne potrebujemo šolskih delavcev (učiteljev, vzgojiteljev …) se danes kaže prav nasprotno. Šolskih delavcev primanjkuje, vodstva šol obupano iščejo predmetne učitelje, oglasi za delo se ne glasijo več: “iščemo učitelja”, pač pa “iščemo nekoga z osnovnošolskim znanjem matematike.” Trditev, da je trg dela prenasičen, lahko hitro ovržemo (no, seveda je spet vse odvisno, na katerem področju iščeš).
Študentski oglasi nenehno iščejo informatike, računalničarje, tudi (moških) fizičnih delavcev očitno nikoli ni dovolj. Fantje tako malce lažje že v študentskih letih pridejo do zaposlitev v smereh, v katerih se izobražujejo. Na drugi strani pa se dekleta spopadajo z (malce) večjim izzivom, ko nas poplava študentskih del zasipava ‘samo’ z delom v raznih gostilnah in postavljanjem za šank. Tako se med študentkami enostavno skorajda ne more zgoditi, da bi po opravljanju študentskega dela lahko ostale na istem delovnem mestu, ker študentskih služb v fahu, v katerem se izobražujemo ni. Idealen scenarij (študentsko delo, ki preide v prvo stalno zaposlitev) torej dokaj hitro pade v vodo.
Ampak okej okej, to so res ideali in po njih je pač težko posegati, je pa lepo sanjariti. Med brskanjem po raznih oglasih, prečesavanju ene in druge spletne strani, stare metode ustnih priporočil, pa se (mladi) vedno znova očitno znajdemo pred isto težavo: od delodajalcev enostavno ne dobimo odgovorov.
Kljub temu, da kdo išče delavce, delodajalci ne odgovarjajo na maile, niti s prijazno zavrnitvijo. Tako motivacija za iskanje dela po neštetih ne-odgovorih hitro pade. Zato prijazen apel za vse delodajalce: odgovarjajte na maile, tudi če nas boste (prijazno) zavrnili. Seveda pa ne gre brez tega, da se ozremo še na drugo stran, kjer delodajalci pristavijo: “mladi, ne čakajte na maile, enostavno nas pokličite!”
In ko dobim odgovor?
Dobro, zagotovo ni vse tako črno, kot bi si lahko mislili po branju zgornjega odstavka. Vsekakor mladi dobro vemo, da vse stvari terjajo svoj čas in da je na nekatere stvari potrebno malce počakati. Včasih se nam očitno mora le nasmehniti sreča in bum: odgovor za prvi razgovor za prvo zaposlitev te čaka na mailu. Kaj pa zdaj? Prvi nasvet? Brez panike!
Ko se odpraviš na razgovor bodi objektiven do svoje vrednosti. Delodajalci mlade spodbujajo, da naj se ne bojimo pogovora o potencialni plači in o tem, kaj smo zanjo pripravljeni narediti. Ob tem delodajalci poudarjajo, da se moramo zavedati, da na razgovorih ‘prodajamo’ sebe. Ne sme nas biti sram, da znamo oceniti lastno vrednost in ceniti izobrazbo, ki smo jo pridobili z leti študija. Seveda sorazmerno s tem, kakšno količino dela smo pripravljeni za neko plačo opravljati.
Mora prva služba biti ’tista za vse življenje’?
Niti slučajno! Če kdaj, je ravno zdaj pravo obdobje, da se preizkusimo na različnih področjih. Ko se zaposlimo prvič, skoraj zagotovo to ne bo naša služba za vse življenje. Prav naša generacija je tudi tista, za katero sploh ni nujno, da se zaposli v smeri, v kateri se je izobraževala.
Dovoljeno (s strani delodajalcev pa celo zaželeno) je, da se preizkusimo v najrazličnejših smereh, le pokazati je treba inovativnost, motivacijo, kreativnost in voljo do učenja. Naj nas ne bo strah preizkušati novih stvari. Sploh v današnjem svetu, ko imamo vse na dosegu roke in ko smo mladi še kako sposobni in dovzetni za srkanje novega znanja.
Pod črto: ja, iskanje prve zaposlitve je lahko stresno in naporno, velikokrat nas lahko demotivira. Ampak brez skrbi. Vse bo prišlo ob pravem času, nikar ne obupaj, predvsem pa bodi radoveden. Naj te ne bo sram vprašati za nasvet, poiskati podpore in predvsem biti advokat sam zase. Boriš se zase, za svoje delo in za svojo prihodnost.
Rebeka MIKŠA
Unsplash
