Prvomajski skok na sever Španije … ali morda v raj?

Območje Markovcev pri Ptuju velja za eno izmed kulturno najbogatejših področij v celotni Sloveniji. H kulturi lahko štejemo zborovsko, gledališko in folklorno dejavnost, seveda pa tudi zapuščino naših prednikov. Čez prvomajske praznike smo se tako v sklopu etnografskega društva Korant iz Borovcev, ki deluje v občini Markovci, odpravili na sever Španije in Špancem na njihovih pustnih karnevalih predstavljali bogato kulturno dediščino našega kraja.

Podiranje rekorda v hitrostnem lovljenju letala

Potovanje v veliki skupini je zmeraj polno dogajanja in tudi naše se ni začelo čisto nič drugače. Že v štartu potovanja je šlo narobe toliko stvari, da je bilo vse skupaj že prav smešno in smo si vse spodrsljaje pač začeli zapisovati.

• Počeno vetrobransko steklo na kombiju.
• Napačno kupljena letalska karta z nepravim imenom.
• Samo prerezana žemljica namesto obljubljenega sendviča.
• Zajetna napolnitev blagajne podjetja, ki skrbi za slovenske avtoceste ob napačno kupljeni vinjeti.
• Kazen za vožnjo brez vinjete.
• Nakup avstrijske vinjete.
• Nizka raven motornega olja v enem izmed kombijev.
• Hektično urejanje parkirnega mesta in (astronomsko drage) spremembe imena na letalski karti.

In če bi si mislili, da je to vse … Hektičen prihod na dunajsko letališče (pol ure pred vzletom letala) je s seboj pritegnil še urejanje prtljage in ponovno urejanje letalske karte na razprodanem letalu. Nakar je sledilo še razlaganje in pojasnjevanje varnostnikom na letališki carini, da gospod, ki gre z nami s seboj nima metkov, pač pa samo šraufe v kolenu, zaradi operacije. Tek čez celotno letališče ob lovljenju letala in ogromen izdih ob tem, ko smo ga vsi ujeli in vzleteli proti končni destinaciji – letališču Santander, ki se nahaja na severu Španije.

Končna destinacija – Santander

Če Španija večini predstavlja sinonim za vroče dni, morje in peščene plaže, se sever Španije od južnega dela nekoliko razlikuje. Čisto po resnici, noben od članov posadke, ki je potovala, ni imel nikakršnih pričakovanj. Vsekakor pa nismo pričakovali tega, kar smo dobili. Precej vlažno podnebje, ki nas je tu in tam presenetilo z neko čudno stoječo vodo v zraku (za naše razmere temu težko rečemo dež), prostrani gozdovi, zelena pokrajina, kot da bi bili na kakšnem Baliju ali pa v Vietnamu, soteska reke, ki nekoliko spominja na Sočo in kraške jame. Ja, kraške jame na severu Španije!

Če smo prvih nekaj dni namenili odkrivanju naravnih lepot in spoznavanju domačinov, smo dokaj dobro naštudirali tudi kje, kdaj in kako naročiti pivo, sangrio ali kavo z in brez mleka. Absolutno špansko nepoznavanje angleščine, nemščine ali pa katerega koli drugega jezika, nas je tako kot tujce v njihovi državi hitro prisililo, da smo se osnovnih gostilniških fraz naučili kar na licu mesta.

Če boste kdaj v podobni situaciji vam naslednje besedne zveze morda pridejo prav: Una grande cerveza, por favor. Cafe con leche, por favor. Cafe solo, por favor. Una sangria, por favor. Roko na srce – nikoli ne veš, kdaj te fraze pridejo prav! In še en prijateljski nasvet … Če želiš, da tvoja denarnica na potovanju ne trpi preveč, ti za izbrano destinacijo resnično priporočam sever Španije. Cene hrane in pijače se sicer znajo nekoliko spreminjati, vendar so veliko bolj ugodne kot pri nas. Za primerjavo: za kavo ne plačaš več kot 1.20€, veliko točeno pivo pa skoraj nikoli ne preseže 2.00 €. Sanjska destinacija za študentsko potovanje.

V pustne maske v maju – sanjsko!

Drugi del potovanja smo namenili dvema karnevaloma po mestnih ulicah, kjer smo predstavljali etnografske maske našega kraja. Prav lepo je bilo zaslišati korantove zvonce in pokanje biča, pesem vil, medvedov, kurik in picekov. Posebej lep pa je bil pogled na obe zastavi (slovensko in markovsko), ki sta se bohotili na španskih ulicah.

Bi Slovenci sploh bili Slovenci, če ne bi imeli vsak večer fieste?

Kot se za Slovence spodobi, niti en sam večer ni minil brez fieste. Glasni zvoki Golice, ki je Špance čisto navdušila, in ostalih slovenskih narodnih pesmi, so polnili žurerske šotore. Slovenska posadka je poskrbela, da so prav vsi Španci znali plesati polko in valček, seveda pa so tudi naši gostitelji poskrbeli, da smo se naučili nekaj osnovnih korakov njihove bachate.

Ples in zabava sta seveda nosila tudi nekaj posledic, predvsem skozi razpadle čevlje, premočena oblačila in nekoliko težje jutranje vstajanje, ko so smo se navsezgodaj zjutraj odpravili na ogled španskih gora. Izredno ovinkasta pot je pri marsikomu vzbudila nekoliko slabosti, vendar je bila končna destinacija čudovita. Pogled na Picos de Europa je v nas hitro vzbudil občutek, da smo sever Španije zamenjali za švicarske Alpe.

Za konec še češnjica na vrhu smetane

Zadnji dan, ko smo bili že precej utrujeni, smo vztrajno zavračali kakršenkoli ogled, ki so ga pripravili za nas. Ampak, o moj bog, kaj bi zamudili, če bi se bolj vztrajno upirali. Za zadnje dopoldne so nam domačini pripravili ogled parka, ki je hkrati živalski vrt na prostem. Živalski vrt je tako velik, da se nad njim popelješ z gondolo in iz zraka opazuješ živali, ki se gibljejo na neverjetno lepo urejenih naravnih površinah. Prava poslastica za konec potovanja.

Če je bilo potovanje na sever Španije precej stresno, je pot nazaj (z nekaj vmesnimi zapleti, seveda) potekala precej mirno.

Prijazni, ustrežljivi in izredno čustveni španski gostitelji, precej drugačne in zanimive prehranjevalne navade, idilične mestne ulice in raznolika, zelena narava! Vse to in še več je sever Španije, ki je nedvomno vreden obiska. O pustnih karnevalih in njihovih maskah pa morda kdaj drugič!

Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA