Recikliranje plastike: mit ali resnica?
Ob čistilnih akcijah in bližajočemu se dnevu Zemlje, pogosteje razmišljamo o onesnaževanju in odpadkih. Nova študija Greenpeacea, o kateri poroča Boston Globe, nakazuje, da je recikliranje plastike "mit" in postavlja pomembno vprašanje o prihodnosti: ali recikliranje res deluje?
Papir, karton, kovina in steklo – če se reciklirajo pravilno – so še vedno lahko ponovno uporabljeni. Toda ko gre za recikliranje plastike, je odgovor žal drugačen.
Ali je recikliranje plastike mit?
Ocenjuje se, da je stopnja recikliranja plastike v Združenih državah Amerike leta 2021 padla na približno 5-6 %, kar je manj kot visokih 9,5 % iz leta 2014 in 8,7 % iz leta 2018. A celo ti podatki niso natančni. V teh letih so po podatkih Greenpeacea izvozili milijone ton plastičnih odpadkov na Kitajsko in jih šteli kot reciklirane, čeprav je bilo veliko od tega sežganega ali odvrženega.
Članek v The Atlanticu je prejšnje leto trdil, da recikliranje plastike ne deluje in nikoli ne bo delovalo. Po njihovem mnenju težava ni v konceptu ali procesu recikliranja, ampak v samem materialu plastike, na katerem recikliranje ne deluje.
Zakaj recikliranje plastike ne deluje?
Znanstveniki pravijo, da je recikliranje plastičnih odpadkov večinoma neuspešno, ker jo je težko zbrati in skoraj nemogoče razvrstiti. Ker je plastika pogosto izdelana ali kontaminirana s strupenimi materiali, lahko ponovno procesiranje škoduje okolju. Pomemben dejavnik je tudi to, da recikliranje plastike prinaša malo ekonomske koristi.
Recikliranje plastike pogosto ne uspe, ker več tisoč vrst sintetičnih plastičnih materialov, ki se proizvajajo po mnenju Greenpeacea ni reciklažnih.
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) polovica svetovnih plastičnih odpadkov konča na odlagališču, 19 % je sežganih, še 22 % pa se izogne upravljanju odpadkov in konča na nekontroliranih odlagališčih.
Kakšen problem predstavlja težava plastičnih odpadkov in onesnaževanja?
Poročilo OECD napoveduje, da se bo globalna količina plastičnih odpadkov do leta 2060 skoraj potrojila in skromni napori recikliranja ne morejo vzdržati tega pritiska. Globalno plastično onesnaževanje se bo v tem času podvojilo. Proizvodnja in odlagališča predstavljata tri do štiri odstotke svetovnih emisij toplogrednih plinov.
Kaj lahko storimo glede plastičnih odpadkov?
Velik del rešitve leži na velikih korporacijah, ki morajo spremeniti način poslovanja. Rešitev se zdi predvsem v zmanjšanju odvisnosti podjetij od plastične embalaže in prehodu k ponovno uporabni embalaži ali k poslovanju brez embalaže. Predvsem pa morajo podjetja postopoma ukiniti vso enkratno uporabno plastiko.
Za potrošnika je življenje brez plastike edina možna rešitev, ki je na voljo. Izogibanje pijačam v plastičnih posodah, uporaba ponovno uporabne steklenice za vodo, prinašanje lastne vrečke iz blaga in zmanjševanje predpakirane hrane so dobri začetki.
DOSTOP.si / 
