NoviceOkoljeZdravje

Od 1980 vremenske razmere krive za 200 tisoč smrti v Evropi

Izredne vremenske razmere so od leta 1980 do leta 2021 v Evropi povzročile skoraj 195.000 smrti in ustvarile za več kot 560 milijard evrov škode, v raziskavi ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Vročinski valovi so bili odgovorni za 81 odstotkov smrti in 15 odstotkov finančne škode. V EEA ob tem pozivajo k večji zaščiti starejše populacije.

Poplave, neurja, vročina, mraz, gozdni požari in zemeljski plazovi so med letoma 1980 in 2021 terjali skoraj 195.000 smrtnih žrtev. Od 560 milijard evrov nastale škode je bilo z zavarovanji pokrite le za 170 milijard ali 30 odstotkov, so ob odprtju novega spletnega portala za zbiranje najnovejših podatkov o vplivu izrednih vremenskih razmer sporočili iz EEA.

Vročinski valovi so v 41 letih terjali 159.003 življenja, poplave pa 4161 življenj. Zaradi suš, gozdnih požarov in udarov hladnega zraka je umrlo skupno 15.169 ljudi, zaradi neurij in zemeljskih plazov pa skupno 3872 ljudi, izhaja iz podatkov, objavljenih na spletni strani EEA.

Poplave so povzročile za 258 milijard evrov škode, neurja in plazovi za 183 milijard evrov, vročinski valovi za 77 milijard evrov, suše, gozdni požari in mraz pa za 43 milijard evrov škode.

Kako se lahko temu izognemo v prihodnosti?

Če želimo preprečiti nadaljnje izgube, je treba nemudoma preiti z odzivanja na izredne vremenske dogodke na proaktivno pripravo nanje, je pojasnila strokovnjakinja iz EEA Aleksandra Kazmierczak.

V EEA ob tem pozivajo k sprejemanju ukrepov za zaščito starejšega prebivalstva, ki je posebej občutljivo na izredno visoke temperature. “Večina nacionalnih politik in zdravstvenih strategij priznava vplive vročine na srčno-žilni in dihalni sistem. Toda manj kot polovica jih pokriva neposredne vplive vročine, kot sta dehidracija ali toplotni udar,” so zapisali na EEA.

EEA je danes obenem objavila podatke o lanskih vročinskih valovih po Evropi. V lanskem poletju so marsikje padli vročinski rekordi, povprečne temperature po stari celini so bile za 1,4 stopinje Celzija višje od povprečja in 0,3 do 0,4 stopinje Celzija višje od rekordnega poletja leta 2021.

Posledično je julija lani po Evropi umrlo 53.000 ljudi oziroma 16 odstotkov več od mesečnega povprečja za obdobje 2016-2019. V Španiji so med lanskim julijem in avgustom zabeležili 4600 smrti, povezanih z vročino. Na Portugalskem je zaradi vročine do 18. julija umrlo več kot 1000 ljudi.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button