Selitev v tujino in odgovornost za škodo, ki nastane pri selitvi

Državljani EU imamo pravico do prebivanja v katerikoli državi članici EU, kjer lahko delamo, študiramo, iščemo zaposlitev ali se upokojimo. Bivanje v tujini pa ima tudi določene specifike.

V prvih treh mesecih bivanja v drugi državi članici EU nam prebivališča ni potrebno prijaviti. Odvisno od posamezne države članice pa bomo morda morali prijaviti svoj prihod v državo. V tem primeru potrebujemo za prijavo le veljavno nacionalno osebno izkaznico ali potni list. Če pa bomo v državi ostati dlje kot tri mesece, moramo prebivanje prijaviti.

Velja si zapomniti, da je v številnih državah EU potrebno imeti osebno izkaznico ali potni list vedno s seboj. Če osebnega dokumenta nimamo vedno pri sebi, nas lahko zaradi tega oglobijo ali celo začasno pridržijo, vendar pa nas samo zaradi tega ne morejo prisilno vrniti v domovino.

Več o tem, kakšni predpisi veljajo v posamezni državi članici najdemo na spletnem portalu Tvoja Evropa, kjer izmed držav izberemo tisto, ki jo iščemo.

Pogoji za bivanje v tujini

Pravila in postopki bivanja v tujini so odvisni predvsem od namena, zaradi katerega se odpravljamo v tujino. Za bivanje v tujini je potrebno izkazati določene pogoje. Najpogostejša razloga selitve v tujino sta študij in zaposlitev.

Študij

Če se nameravamo v drugo državo članico EU preseliti zaradi študija v tej državi, bo potrebno izkazati vpis v akreditirano izobraževalno ustanovo, dovolj finančnih sredstev za življenje in imeti urejeno zdravstveno zavarovanje v državi v kateri nameravamo bivati.

Več koristnih informacij v zvezi s študijem v tujini najdete tukaj.

Pomembno! S prenehanjem študija izgubite pravico do bivanja, razen v primeru, če ste se zaposlili ali če izkažete, da imate zadostna sredstva za preživljanje.

Delo

Državljani EU imamo pravico do prebivanja v katerikoli državi EU, kjer lahko delamo kot zaposleni, samozaposleni ali napoteni delavci.

V nekaterih državah EU se je potrebno v razumnem roku po prihodu v državo prijaviti pri pristojnih organih. Če tega ne storite, vam lahko izrečejo kazen, npr. globo.

Če ste zaposleni v državi gostiteljici, morate po prvih treh mesecih svoje prebivanje prijaviti pri pristojnem organu (npr. upravni enoti ali pristojni policijski postaji). Pri prijavi prejmete potrdilo o prijavi prebivanja, ki izkazuje vašo pravico do prebivanja v državi gostiteljici.

Za prijavo potrebujete:

• veljavno osebno izkaznico ali potni list,
• dokazilo o zaposlitvi ali potrdilo delodajalca o nameravani zaposlitvi,
• če ste samozaposleni – dokazilo o statusu samozaposlene osebe.

V drugi državi članici EU lahko prebivate, dokler izpolnjujete pogoje za prebivanje. Če pogojev ne izpolnjujete več, lahko nacionalni organi zahtevajo, da državo zapustite. V izjemnih primerih vas država gostiteljica lahko tudi izžene.

Stroški selitve in odgovornost selitvenega podjetja za škodo

Ob selitvi imamo več možnosti: ali za vse poskrbimo sami, ali pa najamemo selitveni servis oz. podjetje, ki bo to opravilo namesto nas. Večna dilema potrošnikov ostaja, kako ravnati in na kaj biti pozoren pri izbiri izvajalca.

Pri izbiri izvajalca oz. ob naročilu storitve moramo biti še posebej pozorni na kakovost opravljene storitve in na to, kako si zagotoviti »fiksno ceno« – končno skupno ceno, ki ne bo višja od tiste v ponudbi oz. predračunu.

Če se boste s selitvenim podjetjem dogovorili za posel, boste najbrž sklenili pogodbo oz. dogovor o storitvi ali podjemno pogodbo oz. pogodbo o delu. Podjemna pogodba je pogodba, ki jo sklepata naročnik in podjemnik (izvajalec – selitveni servis) ter s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izvedba selitve, naročnik (potrošnik) pa se zavezuje delo plačati.

Selitveni servis je v tem primeru v celoti odgovoren za vašo selitev in bo moral poskrbeti, da vaša lastnina prispe varno do cilja in je opravljena brez napak.

Kako ravnati, če gre pri selitvi kaj narobe?

Če so pri selitvi nastale kakšne nepravilnosti, npr. so se naše stvari poškodovale ali izgubile, moramo izvajalca najprej o tem pisno obvestiti, in sicer takoj oz. v roku dveh mesecev od dneva, ko smo nepravilnosti odkrili. Izvajalec pa ne odgovarja za stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila storitev opravljena.

V kolikor je bila storitev opravljena nepravilno, smemo od izvajalca storitve zahtevati, da:

• odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali
• vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali
• ponovno opravi storitev ali
• vrne plačani znesek.

Če obstoj napake na blagu oz. nepravilnost pri opravljeni storitvi ni sporna, nam mora podjetje čimprej, vendar najpozneje v roku osmih dni pisno odgovoriti in ugoditi naši zahtevi.

Za izgubo, uničenje ali poškodovanje stvari do katerih pride pri selitvi, odgovarja podjetje tudi po splošnih pravilih civilnega prava.

Europe Direct Podravje
Pixabay