Vse in še več o pisanju zaključnih del: Ena, dve, tri DIPLOMA!
Proti koncu (skoraj) vsakega študijskega programa se začnemo spraševati velika vprašanja. Kako najti temo za zaključno delo? Kako poiskati mentorja? Kako napisati dispozicijo? Kako citirati? Na vse to in še več je na predavanju Ena, dve, tri DIPLOMA! odgovoril mag. Adam Šuligoj.
Večina študijskih programov od študenta zahteva tudi oddajo zaključnega dela. Pisanje besedila, ki zaobjema pridobljeno znanje vseh študijskih let, pa še zdaleč ni majhen zalogaj. Da bi študentom približali najpogostejše probleme in specifike pisanja zaključnega dela, je Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) organiziral predavanje Ena, dve, tri DIPLOMA!
Po predavanju nekaj korakov bližje zadnji zmagi – zaključku študija
Skozi proces je poslušalce v Štukovi dvorani popeljal mag. Adam Šuligoj, ustanovitelj in glavni direktor podjetja Amikum, ki se ukvarja z lektoriranjem diplomskih nalog, oblikovanjem, prevajanjem ipd.
Predavatelj je predstavil nekaj osrednjih stebrov pisanja zaključnih del. Vse se nekako začne pri iskanju teme raziskovanja. O njej je smiselno začeti razmišljati že pred absolventom. Nabor tem za diplomska dela velikokrat predlagajo mentorji, študenti pa se seveda lahko odločijo tudi za lastno temo. V obeh primerih je razmišljanje smiselno začeti s prebiranjem literature s področja, ki nas zanima.
Kdo te bo vodil in usmerjal?
Sledi naslednji korak – izbira mentorja. Pri tem moramo upoštevati, da mentorji pokrivajo teme s svojih področij. Človeka, ki nam bo skozi pisanje nudil strokovno svetovanje in usmerjanje, običajno izberemo na podlagi preteklih izkušenj s faksa, lahko pa se posvetujemo tudi s starejšimi študenti ali pregledamo njihova do zdaj že objavljena dela. Nato sledi trenutek, ko mentorja kontaktiramo in začnemo konkretneje delati v smeri zaključka študija.
Prva polovica zaključnega dela = dispozicija
Sledi oblikovanje dispozicije, besedila, v katerem bomo opredelili problem naše raziskave, oblikovali namene in cilje, naredili metodološki načrt dela, zastavili osnovno strukturo in oblikovali seznam predvidene literature. Ob tem je pomembno, da natančno sledimo navodilom pisanja zaključnih del svoje fakultete. Mnogokrat pa imajo fakultete za dispozicijo tudi že oblikovane predloge.
Nastopi konkretno pisanje
Po dobro oblikovani dispoziciji in njeni potrditvi (s strani mentorjev in komisije ob prijavi) sledi pisanje. Predavatelj je ob tem izpostavil, da je pisanje zaključnega dela proces, pri katerem moramo oblikovati ustaljene urnike dela, a hkrati ne obupovati nad nesmiselnimi scenariji. Proces moramo prilagoditi sebi in se zavedati, da je še na videz tako hud problem lahko rešljiv.
Naše besedilo mora biti jedrnato, povezano in jasno. Tudi ob tem moramo biti pozorni na navodila za pisanje fakultete, ki jo obiskujemo. Ta se med fakultetami namreč razlikujejo, sprotno upoštevanje navodil pa nam bo prihranilo veliko stresa in nepotrebnega dodatnega dela.
In še ciljna ravnina
Če gre vse po načrtih, kmalu po koncu pisanja sledi potrditev s strani mentorja in vse, kar vodi do oddaje končnega dela – lektoriranje, tehnično urejanje dokumenta … Na tem mestu je potrebno opozoriti, da lahko administrativne podrobnosti ob oddajanju dela vzamejo tudi nekaj tednov ali celo ves mesec. Zato si tudi zanje načrtuj dovolj časa. Upoštevaj pa tudi, da je poletje rezervirano za dopuste, zato bodo morda mentorji, referat in komisija manj dosegljivi. Kmalu za tem sledi zagovor in uživanje plodov lastnega truda in dela.
Ob zaključnih mislih predavanja je bila študentka, ki je pravilno odgovorila na nagradno vprašanje, nagrajena s trikratno trdo vezavo za diplomsko nalogo s strani Zvezde Danice. To je bila še dodatna spodbuda za bodočo diplomantko, ki je z vrsto ostalih obiskovalcev s predavanja odnesla mnoga znanja, ki bodo mnogim v prihodnjih mesecih prišla še tako prav.
Sara VOCOVNIK
Sara VOCOVNIK
