Za preprečitev prihodnjih pandemij dovolj 2 odstotka vojaškega proračuna
Pandemija koronavirusa bo svet stala približno med 6,9 in 13,3 bilijona evrov, če izvzamemo več kot 600 tisoč smrti in ogromno trpljenja, ki ga povzroča. Nova analiza pravi, da bi lahko podobno pandemijo v prihodnosti obvladali s 25 bilijoni evrov, kar pa je le majhen delež denarja, ki ga velesile vsako leto vložijo v vojsko.
Dovolj sta 2 odstotka letnega vojaškega proračuna
Denarja ne bi smeli vlagati v zdravstveni sistem, temveč v veterinarsko medicino, ohranjanje in skrb za okolje. Večina patogenov in s tem povezanih izbruhov večjih bolezni (Covid-19, SARS, MERS, Ebola, Zika, Nipah, HIV, ptičja gripa idr.) namreč izhaja iz trgovine z divjimi živalmi in uničevanjem tropskih gozdov. Omenjene bolezni so v večini zoonotske, kar pomeni, da so se razvile iz živali. Študija iz leta 2008 potrjuje, da vsaj 60 odstotkov od novih 335 bolezni, ki so se pojavile med leti 1960 in 2004, izvira iz živali.
Na Univerzi v Princetonu je tako ekipa ekologov in ekonomistov raziskala, koliko denarja bi morali vložiti za preprečitev izbruha novih nevarnih patogenov in pandemij in svoje ugotovitve objavili v znanstvenem časopisu Science.
Ugotovili so, da bi za preprečitev podobnih globalnih pandemij v prihodnosti potrebovali okoli 25 bilijonov evrov letno, kar je le 1-2 odstotka letnega vojaškega proračuna desetih najbolj bogatih držav sveta.
Katera področja bodo pomagala preprečiti pandemije v prihodnosti
Prihodnje pandemije bi lahko preprečili le s preudarnim in koristnim vlaganjem. Področje, ki zahteva našo največjo pozornost je skrb za okolje, predvsem zaustavitev deforestacije. Tropski gozdovi so velik vir virusov in drugih patogenov, s katerimi se ljudje okužimo prav zaradi poseganja v gozdove. Okoli 8 bilijonov evrov letno za zaščito gozdov bi bilo dovolj, da bi se deforestacija manj splačala, na tveganih območjih pa bi se krčenje gozdov zmanjšalo za kar 40 odstotkov.
Pomembno je tudi vlaganje v nadzor trgovine z divjimi živalmi in ureditev novih zakonov, ki bi prepovedali mednarodno trgovino z vrstami, ki nosijo tveganje za izbruh bolezni. To področje bi potrebovalo “le” okoli 420 milijonov evrov.
Navsezadnje pa svet potrebuje tudi boljše zgodnje prepoznavanje bolezni. To vključuje tako znanstvene raziskave na viru in lokaciji izbruha, kot tudi razvijanje testov za nadzor pandemij v prihodnosti. Posebno pozornost moramo nameniti tudi kmetijstvu in kmetovanju z živimi živalmi, kot je pokazal izbruh ptičje gripe leta 2005.
Velikokrat omenjene probleme označujemo s sekundarnim pomenom, čeprav so nujni za dobro preventivo. Nas bo morda pandemija koronavirusa naučila ukrepati daljnosežno? Nekatere države so že pričele vpeljevati določene ukrepe. Vietnam, na primer, je prepovedal trgovino z divjimi živalmi izključno z namenom zmanjšanja tveganja za izbruh novih bolezni.