Zakaj so se mediji odzvali na brazilske, ne pa afriške požare?
Resnost amazonskih gozdnih požarov je med svetovno javnostjo sprožila ogorčenje. Med številnimi alarmantnimi medijskimi in političnimi odzivi pa je odmevalo tudi vprašanje, zakaj se večjim požarom, ki so medtem pustošili po srednjeafriških državah, namenja občutno manj medijske pozornosti.
Plameni, ki v zadnjih tednih pustošijo amazonski pragozd, so sprožili burne odzive med svetovno javnostjo. Protestniki po vsem svetu pred brazilskimi veleposlaništvi kritizirajo okoljsko politiko predsednika Jairja Bolsonara in pozivajo k njegovemu odstopu.
Medtem ko je zahodne medije zaznamovalo predvsem preizpraševanja resničnosti razširjenih informacij – denimo ali Amazon res proizvede 20-odstotkov svetovnega kisika in kakšen je resničen obseg katastrofe, sta na afriški celini, natančneje v Angoli in Demokratični republiki Kongo, zgoreli še dve večji gozdnati površini. V četrtek 22. avgusta in petek 23. avgusta sta Angola in Kongo zabeležila več požarov kot v Braziliji, je prvi poročal Bloomberg. Satelitski posnetki NASE so razkrili, da so v teh dveh dneh samo v Angoli zabeležili 6902 požarov, v Kongu 3395. V istem obdobju je Brazilija zabeležila “zgolj” 2127 gozdnih požarov.
Ugotovitev je odprla vprašanje, zakaj so bili medijske in politične pozornosti deležni le požari v Amazoniji. Sprožila je tudi plaz spletnih kritik proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je požare v Amazoniji označil za mednarodno krizo. Nedotaknjeni niso ostali niti preostali voditeljem G7 – Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Združenega kraljestva in ZDA. Za pomoč pri boju z amazonskimi požari so namreč namenili 22 milijonov dolarjev, afriških požarov pa niso zares naslovili. Macron je kasneje sicer opozoril tudi na te in celo omenil možnost podobnega zbiranja sredstev.
V srednji Afriki ne gori iz istega razloga
Razlog, da afriški požari niso bili deležni enake medijske narative, je večplasten. Požari resda divjajo v več afriških državah – DR Kongo, Gabonu, Kamerunu in na Madagaskarju. A ne iz istega razloga kot v Braziliji. V Amazoniji so požari veliko bolj prepleteni s problematiko podnebnih sprememb, čeprav so jih sprva sprožili namenski požigi kmetovalcev. Medtem so plameni v srednji Afriki skoraj izljučno posledica kmetijskih tehnik, je v izjavi za javnost dejal Tosi Mpanu Mpanu, podnebni pogajalec in predstavnik DR Kongo na mednarodnih podnebnih zborovanjih. Čeprav okoljevarstveniki opozarjajo, da lahko požiganje privede do krčenja gozdov, erozije tal in izgube biotske raznovrstnosti, žal ostaja najcenejši način čiščenja zemlje za afriške kmetovalce. Njeni prednosti sta še uničevanje kakršnihkoli bolezni in pridobivanje pepela, ki zagotavlja hranilne snovi za prihodnje pridelke.
To – iz očitnih razlogov – počnejo vsako leto pred deževno sezono, ki naj bi se v Angoli in Kongu začela v manj kot mesecu dni. To tudi delno razloži, zakaj je bil medijski odziv na požare manjši.
Odgovornost za amazonske požare ni le brazilska
Pri brazilskih požarih pa gre za serijo zaporednih ekonomsko-političnih potez, ki so v nasprotju tudi s splošnimi načeli boja proti podnebnim spremembam. Christian Poirier, programski direktor neprofitne organizacije Amazon Watch, je opozoril, da je sicer veliko večina teh požarov začel človek, a da bi jih IBAMA, brazilska okoljska agencija, lahko pravočasno zaustavila, če ji Bolsonaro aprila letos ne bi zmanjšal proračuna za kar 24-odstotkov. Posledično organizacija ni imela dovolj finančnih sredstev za redno nadzorovanje pragozda in oglabljanje kmetovalcev, ki nezakonito požigajo površine.
A ker je boj s podnebnimi spremembami boj vseh svetovnih prebivalcev, ki se bije na številnih frontah, pa je pomembno tudi zavedanje ekonomske vloge, ki jo v amazonski krizi posredno igra globalni sever, in mi, njegovi prebivalci, ki zaradi navajenosti na višji standard predstavljamo pomembno oviro pri vzpostavljanju obsežnejših sistemskih sprememb. Nihče si denimo ne želi uvesti tako visokega davka na letalsko gorivo, da si povprečen človek ne bi mogel privoščiti letenja. Gre za potezo, ki lahko zaradi splošnega nezadovoljstva konča politično kariero. Tudi Brazilija ne uporabi vse soje, ki jo poseje, vse govedine, ki jo vzgoji, niti ostalih produktov amazonske regije. Kupimo jih mi: Evropa in srednja Azija približno 19-odstotkov, Kitajska 22-odstotkov, Severna Amerika pa 14-odstotkov, poroča CNN.
Bolj kot vprašanje o tem, kje divjajo najhujši požari, je morda pomembno, kdaj bomo preživeli idejo, da bo napredek v znanosti dovolj hiter, da bomo oceane, zrak in gozdove na katerikoli celini, lahko ohranili le s polovičnimi ukrepi, zbiranjem denarja in medijsko pozornostjo.
Klara AVSEC
Unsplash
