Zeleni korak za kulturo: MKC Maribor zmanjšuje ogljični odtis
Osrednji cilj projekta je pripraviti model s smernicami za trajnostno upravljanje in delovanje ter ga pilotno preizkusiti na MKC Maribor. Prvi korak, merjenje ogljičnega odtisa javnega zavoda v letu 2024, so sodelujoči v projektu že izvedli, v prihodnje pa se bodo osredotočili na ukrepe, kako letno proizvedenih 110 ton ogljikovega dioksida zmanjšati
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) z Ekologi brez meja in Energetsko podnebno agencijo za Podravje – ENERGAP izvaja projekt Zeleni korak za kulturo.
V sklopu projekta nastajajo trajnostni projekti programa Banka idej, okolju prijazni ukrepi v Hostlu Pekarna in zaveza k prireditvi brez odpadkov (festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru). MKC Maribor je na razpisu Ministrstva za kulturo prejel 70.000 evrov za izvajanje projekta Zeleni korak za kulturo vse do avgusta 2026.
Projekt se v prvi vrsti osredotoča na trajnost upravljanja javnih zavodov na področju kulture in se zavzema za trajno beleženje in spremljanje ogljičnega odtisa. »Ko smo se prijavljali na razpis, smo naredili pregled vsega dobrega, kar smo na področju trajnosti v MKC Maribor že naredili in ugotovili, da imamo že precej dobrih praks,« je ob tem poudarila Marja Guček, direktorica MKC Maribor.
Ogljični odtis bodo zmanjševali tudi drugi javni zavodi
S pomočjo ENERGAP bodo izračunali ogljični odtis v MKC Maribor in vsaj še v petih javnih zavodih na področju kulture. »Eden osrednjih ciljev projekta je, da se zavedanje o ogljičnem odtisu, njegovih posledicah in pomembnosti trajnostnega upravljanja prenese v delovanje javnih zavodov,« je izpostavila Adrijana Kos, vodja projekta Zeleni korak za kulturo na MKC Maribor.
»Zanimanje za sodelovanje je izrazilo 63 javnih zavodov. V sklopu projekta bomo tesneje sodelovali s petnajstimi javnimi, katerim bomo izračunali ogljični odtis. Vsaj pet med njimi jih bo nato preizkusilo tudi model za trajnostno upravljanje. Upamo, da bo dostopnost modela, ki bo prosto dostopen v elektronski obliki, vzpodbudila čim več javnih zavodov, da se v prihodnje pridružijo še bolj trajnostnemu ravnanju,« je še pojasnila Adrijana Kos.
Javnih zavodov, ki merijo ogljični odtis, je malo
Prav na za zdaj majhno število javnih zavodov, ki večjo pozornost posvečajo svojemu ogljičnemu odtisu, je opozorila predsednica Ekologov brez meja Katja Sreš. Marca so izvajalci projekta izvedli anketo med javnimi zavodi, ki delujejo na področju kulture, s katero so želeli preveriti morebitne prakse merjenja ogljičnega odtisa. Ključno vprašanje v anketi je bilo, ali so v javnem zavodu v letu 2024 (iz)merili ogljični odtis. Skoraj 97 % izmed 162 vprašanih tega ni počelo.
»Pomembno je, da ukvarjanje s trajnostjo ni cilj samo okoljskih organizacij, ampak tudi tistih, ki delujejo na področju kulture, mladine in turizma. Pri tem naj si organizacije poiščejo strokovno pomoč za lažje doseganje zastavljenih ciljev,« je poudarila predsednica Ekologov brez meja Katja Sreš, ki pri tem vidi vlogo mladinskih centrov predvsem v smislu postavljanja vzorov in ozaveščanja mladih.
Za 110 ton ogljikovega dioksida potrebnih vsaj 5.000 dreves
Sodelujoči so izračunali, da je MKC Maribor v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 proizvedel 110 ton CO₂ emisij. Pri tem je bilo 64 ton oziroma 58 % emisij zaradi električne in toplotne energije ter vode, medtem ko je 46 ton oziroma 42 % emisij nastalo zaradi prevozov, odpadkov, potrošnega materiala in izdelkov ter vode.
Da bi v enem letu MKC Maribor pridelane emisije nevtraliziral s kisikom, bi moral zasaditi med 5.000 in 5.500 odraslih dreves.
Kot je pojasnila Katja Sreš, se s kakovostno opravljenimi meritvami izognemo zelenemu zavajanju, hkrati pa so pokazatelj, kako uspešni so sprejeti ukrepi oziroma smernice. MKC Maribor bo model s smernicami preizkušal in dopolnjeval v pilotnem obdobju med junijem 2025 in majem 2026.
Smernice pa bodo pilotno preizkusili sodelujoči zavodi, ki na področju gledališča in kulturnih domov, muzejev in galerij, knjižnic, arhivov, turizma, športa in mladine. Posvetili se bodo predlogom za zmanjšanje porabe energije in vode, preprečevanje nastajanja odpadkov, spodbujanje trajnostne mobilnosti ter učinkovito ozaveščanje in komuniciranje tako z zaposlenimi kot uporabniki.
Za zgled bodo služile izkušnje mreže Zero waste Slovenija in primeri dobrih praks iz tujine. V juniju 2026 bo v sklopu projekta potekala tudi zaključna nacionalna konferenca v Mariboru.
MKC Maribor
MKC Maribor
