Parada ponosa simbolizira prizadevanje LGBTQ+ skupnosti za družbeno sprejetost, pravno enakost in temeljne človekove pravice. Mnoge parade potekajo tudi kot poklon spominu na Stonewallske nemire iz leta 1969, ki predstavljajo prelomnico v zgodovini sodobnega gibanja za pravice LGBTQ+. Ta dan namreč zaznamuje nov začetek za pravice te skupnosti.
V skladu s tem je včeraj tudi v Mariboru potekala Parada ponosa. Tako kot pred več kot 50 leti na ulicah New Yorka, je bila tudi tokrat njena osrednja misel preglasiti sovraštvo. Zakorakali so po mariborskih ulicah z željo, da jim nekega dne ne bi bilo treba več žrtvovati varnosti, ponosa ali samega obstoja.
Dogodek se je pričel na Trgu svobode, kjer nas je sprva čakal uvodni nagovor organizatorjev dogodka, MKC Maribor in Maribor skozi rožnata očala. Za tem je sledil sprehod okoli 350-glave množice po ulicah Maribora, kjer so pripadniki skupnosti z glasnimi glasovi in barvnimi zastavami ponosno prikazali svoj boj. Za konec pa je sledil še kulturno-politični program.
Pogovorimo se o statistikah
Čeprav na splošno živimo v razvitem in vse bolj sprejemajočem svetu, to žal ne velja za vse države. V mnogih še vedno prevladujejo sovraštvo, nestrpnost in odpor do enakopravnosti. Sprejemanje drugačnosti tam ni samoumevno, temveč nekaj, kar številni še vedno zavračajo.
Parada ponosa obstaja kot iskreno in srčno dejanje posameznikov, ki želijo opozoriti na to, kje vse še niso sprejeti. Na svetu je 195 držav, pravica do istospolnih porok pa je zakonsko priznana le v 38 državah. To pomeni, da lahko pripadniki LGBTQ+ skupnosti legalno sklenejo zakonsko zvezo le v približno 19,5 % držav sveta.
Pri tem je pomembno tudi, da poudarimo, da je v le 28. državah sveta konverzijska terapija ukinjena, med drugim le v nekaj evropskih državah. Evropska državljanska pobuda “Prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v Evropski uniji”, ki je zbrala več kot 1,2 milijona podpisov, si želi to spremeniti.
Konverzijska terapija je praksa, ki poskuša spremeniti spolno usmerjenost ali spolno identiteto osebe. Štirinajst držav prepoveduje, da bi to prakso izvedel kdorkoli, sedem držav pa le, da bi jo opravil zdravnik.
Parade v svoji osnovi predstavljajo gibanja ljubezni in za ljubezen. Vsekakor pa slogan »preglasimo sovraštvo« stoji za svojim pomenom. Na svetu namreč vsak dan narašča sovraštvo do skupnosti, ki včasih preide že v ekstreme.
»Pa saj smo si vsi enaki«
Ko bi le bilo tako. Mnogi še naprej živijo v svojem balončku zadovoljstva in sreče, ne da bi opazili, kaj se dogaja zunaj njega – kdo trpi in kje se dogajajo krivice. Še težje pa zaznajo tiste stvari, ki jih sami nikoli niso doživeli.
To, da sam nečesa nisi izkusil, še ne pomeni, da tega nihče ne doživlja.
Včeraj je na ulice Maribora stopilo več kot tristo pripadnikov skupnosti, ki so svoj ponos delili z drugimi. Ob tem pa so mislili tudi na vse tiste, ki se takšnih demonstracij ne smejo ali ne morejo udeležiti. Že v naši bližini, na primer na Madžarskem, so parade ponosa zakonsko prepovedane oziroma močno omejene.
Izpostaviti moramo, da so prav taki upori in demonstracije tisti, ki lahko vodijo do boljšega jutri. Tako kot so leta 1903 na ulice pogumno stopile sufražetke v boju za pravice žensk, danes to počnejo pripadniki LGBTQ+ skupnosti – v boju za svojo enakopravnost, dostojanstvo in svobodo.
Preglasili smo sovraštvo in še naprej ga bomo
Kljub temu, da parada ponosa v svojem bistvu nosi sporočilo dobrote, spoštovanja in enakosti, se na ulicah pogosto sliši tudi glasove upora. Gre za posameznike, ki jih ideja enakopravnosti moti, ali huje – se jim zdi nesmiselna ali celo nevarna. Z naraščanjem desničarske propagande, ki temelji na sovraštvu do drugih narodov in skupnosti, narašča tudi število nasprotnikov, ki se takim protestom odločno upirajo.
Kljub temu pa stojimo za dejstvom, da, dokler nam nihče ne prepove svobode govora, bomo to svobodo tudi izkoristili.
Iva KNEZ
Isidora VELIČKOVIĆ
