Gremo na veselico: skok v zgodovino in predlogi, kam na poletne veselice
Poletje je po celotni Sloveniji rezervirano za veselice. Zakaj so del naše kulture, kaj jih dela tako posebne, od kdaj obstajajo in zakaj se jih tako radi udeležujemo? Čez poletje se bomo družili na veselicah in skupaj odkrivali njihove čare, mi pa bomo poskrbeli, da bo vse še zapisano in zbrano na enem mestu. Za začetek se bomo (pred veselico) odpravili v preteklost.
Pa poglejmo … Slovenci po vsej državi imamo v poletnem času vsaj eno skupno točko. Veselice, seveda! Veselice po vsej državi. Pa najsibo v urbanih središčih, še pogosteje pa v idiličnih podeželskih vasicah. Po vsej Sloveniji se v poletnem času (najpogosteje) zaslišijo zvoki narodno-zabavne glasbe, ljudje posedajo za gasilskimi mizami in klepetajo. Še več pa jih polni plesišča.
Na vprašanja kdaj, zakaj, kdo, kako se obnašati na veselici, kaj tam početi in kam na najboljše veselice, bomo skupaj odkrivali skozi poletne mesece (in seveda veselice), ki so pred nami. Pa gremo (na veselico)!
Zakaj in od kdaj veselice?
Sezona veselic po navadi traja od začetka maja, pa vse tja do pozne jeseni. Največ se jih pa se seveda zvrsti v poletnih mesecih. Največkrat jih organizirajo gasilska društva (od tod tudi ime – gasilska veselica), seveda pa se organizacije lotijo tudi druge vrste društev, včasih celo posamezniki. V medijih sicer precej redko zasledimo članke in novice o veselicah (izgleda, da se jih vsi precej raje aktivno udeležujemo, kakor pa o njih pišemo).
Sicer nekateri podatki, ki jih je kljub vsemu moč zaslediti v medijih kažejo na to, da naj bi se povprečno v letu zvrstilo okoli 570 veselic. Te bi naj obiskalo okoli 850.000 obiskovalcev. Sicer natančno zabeleženih podatkov, koliko Slovencev redno ali občasno obiskuje veselice ni. Različni organizatorji pa vseeno pravijo, da se ob lepem vremenu in dobri glasbi na veselici lahko zbere tudi več tisoč ljudi.
Malo v zgodovino
V nekaterih zapisih je zapisano, da je veselica javna zabava, na kateri se zberejo ljudje ‘veselega’ lica. Kot taka se je skozi zgodovino spreminjala. Najstarejše oblike so povezane s krajevnimi praznovanji, zlasti žegnanji. V glavnem pa so potekale ob posvetitvah vaških kapel, cerkva ali pa ob godovih svetnikov.
Kako je včasih izgledala veselica?
Mladi si danes pod pojmom veselica predstavljamo poletni večer na urejenem prizorišču (po možnosti še pod kakšno streho šotora), obkroženem z ‘jurčki’. Ti ponujajo sto in eno pijačo, na odru pa za glasbo skrbi (ponavadi) narodno-zabavni ansambel. Kako pa so veselice izgledale včasih? Po odgovore sem se odpravila kar k moji babici, ki je v svoji mladosti preplesala marsikatero veselico.
Najprej me je seveda zanimalo, koliko veselic je v enem poletju obiskala ona in ob tem vprašanju se je najprej le hudomušno nasmehnila. Številka je seveda ostala njena skrivnost, vendar je vseeno, nekoliko po ovinkih, zatrdila, da so se krajevne veselice odvijale skoraj vsak vikend. In kdaj so jih obiskovali? Moja babi pravi, da vse od prvega maja, pa do pozne jeseni, ko so lahko potekale na prostem (in pri tem doda: “Rebeka, pozabi na šotore”).
Seveda me je zanimalo še, v čem se današnje veselice razlikujejo od tistih pred 40 ali 50 leti. Babi pravi, da je največja razlika ta, da so potekale samo in izključno ob nedeljah, ko so ljudje pač bili prosti. Nekoč se niso začenjale ob 22h ali pa 23h zvečer. Ansambli so lahko začeli igrati že ob 14h, veselica pa je lahko bila končana do ur, ko se danes vse skupaj šele začne.
Ob koncu mi je babica zaupala še, da so jih na veselicah največkrat zabavali domači in okoliški ansambli. V našem okolju so to bili ansambel Veseli batači, Ansambel Toneta Kmetca, kasneje celo Avseniki in Alfi Nipič.
Kam na veselice v prihodnjih dneh?
Na družbenih omrežjih lahko danes zaslediš malo morje računov, ki ti ponujajo natančen urnik poletnih veselic. Na teh kanalih lahko preveriš, kje se bo veselilo in kateri izvajalec bo pozno v noč skrbel za polno plesišče. Da pa se ne mučiš z iskanjem, ti v nadaljevanju ponudimo seznam nekaterih veselic, ki se bodo odvijale v prihajajočih dneh.
- Petek, 21. julij: Aninska noč, Stojnci (Fehtarji, Skupina Calypso)
- Sobota, 22. julij: Aninska noč, Stojnci (Veseli Svatje)
- Nedelja, 23. julij: Velika gasilska veselica ne Keblju (Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, Ansambel Klateži)
- Nedelja, 23. julij: Druženje z Anovskimi gasilci in velika vrtna veselica (Veseli Jurovčani, Alfi Nipič, Skupina Pika na I, Vili Resnik)
Čez poletje pa ti zaupamo še, zakaj pravzaprav hodimo na veselice, kaj početi tam, kateri so najbolj priljubljeni ansambli, ki poskrbijo za žur na veselicah in še mnogo več!
Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA